Tehnologija ob bolniški postelji

Ob staranju prebivalstva v Evropi ni nenavadno, da se je letos med tri najbolj privlačne sektorje (ob logistiki/prometu in finančnih storitvah) za start-upe prebilo zdravstvo. V času, ko je pričakovana življenjska doba trideset let daljša, kot je bila še pred 100 leti, in v državi, kjer je pogled na starostno strukturo prebivalstva vedno bolj skrb vzbujajoč, saj smo med družbami, ki se v Evropi starajo najhitreje, se bodo stroški za zdravstveno oskrbo povečevali izjemno hitro. Jih lahko pomaga zmanjšati katera od inovativnih rešitev, ki so se predstavljale na mednarodni zdravstveni konferenci Ithaca (InnovaTion in Health and Care for All), ki jo je v Ljubljani gostil Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede UL?
Kdo je plačnik
Zanimanje za mnoge inovacije v zdravstvenem sektorju je izjemno, a start-upi hitro naletijo na veliko oviro; v nasprotju z mnogimi drugimi področji v zdravstvenem sektorju uporabniki pogosto niso neposredni plačniki storitev, zato je inovacije pogosto težje monetizirati. Posamezni uporabniki so pripravljeni plačati za orodja, ki pomagajo ohranjati in izboljševati zdravje, a ne toliko, kot če bi vse stroške zdravljenja nosili sami. Na drugi strani so zdravstvene zavarovalnice precej zahtevne pogajalske stranke, ki že zaradi svoje velikosti niso primeren partner na začetku poti start-upa, temveč so lahko kvečjemu končni cilj v prihodnosti.
Mnogim start-upom zato lažje uspe, če se osredotočijo na kritično življenjsko situacijo, saj se vsakdo želi izogniti potencialno smrtnim situacijam. Tako je na primer na pobudo Andraža Ogorevca nastala aplikacija, ki pomaga reševati življenja v primeru nenadnega zastoja srca. Leta 2010 je skoraj izgubil svojega brata dvojčka; ko je po klicu na številko 112 skoraj štirideset minut ob njem čakal na prihod rešilca, je spoznal, kako pomembna je vsaka minuta pri reševanju ob zastoju srca in drugih podobnih nevarnih dogodkih. Aplikacija iHelp tako zdaj omogoča uporabniku, da z enim samim pritiskom na gumb obvesti vnaprej opredeljene bližnje, da se je znašel v stiski, predvsem pa aplikacija zagotavlja mrežo prvih posredovalcev, ki lahko rešijo življenje; v radiju 300 metrov opozori vse druge uporabnike aplikacije, da nekdo potrebuje pomoč, hkrati pa z natančnimi navodili vodi reševanje in zagotavlja mnoge potrebne informacije, na primer lokacijo najbližjih defibrilatorjev, bolnišnic, zdravstvenih domov … Ob tem v kombinaciji z njihovo zapestnico, na kateri je zapisana koda, s katero lahko reševalci na kraju dogodka v hipu dostopajo do posameznikove zdravstvene kartoteke, omogoča še druge prednosti, ki lahko pripomorejo k uspešnemu reševanju. A prav tu se pokaže ena od težav zdravstvenega sektorja – dogovora z ZZZS jim še ni uspelo skleniti, zato ta dostop ni do uradne zdravstvene kartoteke, temveč vsak uporabnik sam po svoji presoji vnaša svoje osebne in zdravstvene podatke v platformo​ iHELP​. »Vsak uporabnik lahko v svojem ​​iHelpovem profilu označi, ali da ali ne da dovoljenje reševalcem za dostop do podatkov. Na vsaki zapestnici je tako unikaten URL-naslov, ki zajema unikatno kodo SOS ID, ki omogoča dostop do zdravstvenih podatkov od uporabnika (pod pogojem, da se uporabnik strinja, da so javno dostopni podatki),« pravi Ogorevc.
Po njegovih besedah je njihova aplikacija rešila že najmanj dvajset življenj: »Za vsako SOS-alarmiranje preverimo, ali je šlo za realno situacijo ali morda zgolj za testiranje. Prav tako eno uro od sproženega alarma ponovno pokličemo iHelpovega uporabnika in se pogovorimo o dogodku. Informacije prejemamo tudi od podjetij, ki so zaradi iHelpa rešila življenje oziroma je njihov zaposleni uspešno oživljal neznanca zunaj delovnega časa. Prostovoljni gasilci nam javljajo, ali so prek iHelpa uspešno rešili življenje.«
Ozke skupine
Številne inovativne rešitve v tem sektorju se osredotočajo na zelo specifične skupine uporabnikov. Ena takšnih je rešitev Feelif; odkar so zasloni na dotik doživeli takšen razmah, jih večina med nami uporablja vsak dan – vsaj na pametnem mobilnem telefonu, če že na kje drugje. A obstaja skupina, ki od zaslona na dotik ni imel ničesar, to so slepi (in močno slabovidni). Toda ekipa Feelif je razvila in patentirala posebno rešitev, s pomočjo katere lahko tudi ti zaslone na dotik dodobra izkoristijo. Razvili so posebno transparentno reliefno mrežico, ki se položi na zaslon, ter dodatno aplikacijo, ki slepega usmerja z vibracijami in zvokom. S pomočjo mrežice uporabnik tako lahko čuti in prepozna oblike na zaslonu. Za takšno rešitev ne potrebuješ posebnega sodelovanja uveljavljenih ustanov zdravstvenega sektorja, saj za njeno delovanje ni potreben noben poseben dostop, recimo, do zdravstvenega informacijskega sistema. Kljub temu pa so se inovatorji morali spopasti z birokracijo in sistem prepričevati v koristnost svoje rešitve. Željko Khermayer pravi, da jim je uspelo doseči, da je izdelek uvrščen na seznam posebnih pripomočkov, ki jih zdravstvena zavarovalnica uporabnikom ob nakupu subvencionira: »Vse Feelifove naprave spadajo med tehnične pripomočke, ki jih v višini 320 evrov sofinancira država. Tako so tisti, ki izpolnjujejo pogoje, vsakih pet let upravičeni do enega izmed treh tehničnih pripomočkov. Upravičeni so do mobilnega telefona, tablice ali do prenosnega osebnega računalnika. Potrdilo izda Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ker je Feelifova naprava v osnovi tablica oziroma mobilni telefon, ki sta že bila uvrščena med tehnične pripomočke, v Sloveniji zapletov ni bilo.« A tudi tu se pokaže zahtevnost zdravstvenega sektorja. Ti napori so za zdaj sadove obrodili zgolj na majhnem slovenskem trgu. »Na drugih trgih Feelif še ni na listi tehničnih pripomočkov, smo pa v nekaterih državah že vložili potrebno dokumentacijo. Za vsako državo je postopek drugačen,« pojasnjuje Khermayer. To je lahko za podjetje velika obremenitev; zdravstveni sistemi z obsežno birokracijo se ne razlikujejo le od države do države, temveč pogosto od regije do regije ali pa celo dve sosednji bolnišnici nimata istih protokolov.
Reference štejejo
V zdravstven sistem je nekoliko lažje prodreti uveljavljenim družbam z mnogimi referencami. Tako uspeva družbi SRC Infonet, ki ima že dolgo zgodovino poslovanja z državnimi in javnimi ustanovami, pri čemer v mnoge bolnišnice in zdravstvene domove umeščajo inovativne rešitve. Zdaj se ukvarjajo s projektom ClinicAll; to so večpredstavnostne naprave z zasloni na dotik, nameščene ob bolniških posteljah in povsem integrirane v informacijski sistem bolnišnice. To pomeni, da lahko zdravnik ob bolniški postelji sledi vsem informacijam o pacientu, v preostalem delu časa pa naprava lahko krajša čas pacientu. Lahko mu služi kot komunikacijsko orodje za dostop do spleta in elektronske pošte, lahko pregleduje bogato zbirko jasnih pojasnil o operativnih posegih in metodah zdravljenja ali pa preprosto prek naprave gleda televizijske programe ali video na zahtevo. V Sloveniji so z njimi opremljene tri zdravstvene ustanove. A niti v tem primeru ni integracije te naprave z zdravstvenim informacijskim sistemom, tako da na njej poteka le namenski zdravstveni program za uporabo ob postelji, ki ga uporablja zdravstveno osebje (in ne celotni bolnišnični informacijski sistem). Ob tem v podjetju povedo, da je še dodatno izvedena varna razmejitev med zabavnimi vsebinami (ki so pacientu dostopne s kartico z dobroimetjem) in profesionalnimi/zdravstvenimi vsebinami (ki so dostopne izključno zdravniku z uporabo profesionalne ZZZS kartice).
Počasna rast
Še ena od pasti, ki čakajo start-upe v zdravstvenem sektorju, je običajno počasna rast. To je sektor, kjer se nič ne zgodi brez močne podlage v podatkih in šele dolgotrajna testiranja lahko pokažejo učinkovitost in zanesljivost rešitve. Dolgotrajnost procesa do uspeha spoznava tudi družba Gospodar zdravja, ki se je lotila manj izpostavljene, a izjemno pereče problematike; statistični podatki kažejo, da se kar štirideset odstotkov ljudi ne drži prepisanih navodil za jemanje zdravil in vsako leto je zaradi tega v Evropi kar 800.000 hospitalizacij, 194.500 ljudi pa prezgodaj umre zaradi neupoštevanja navodil o jemanju zdravil. Zato so ustvarili platformo Healthlord Pharmacy, ki lahko deluje kot posrednik v trikotniku lekarna-pacient-zdravnik. Primarni uporabniki te rešitve so farmacevti v lekarnah. Platforma po besedah Davorina Geca vključuje približno 100 lekarn in 300 farmacevtov. Glavni namen rešitve je podpora farmacevtu pri reševanju pacientovega problema pravilnega sočasnega jemanja velikega števila zdravil ali drugače rešuje problem polifarmacije in pravilnega jemanja zdravil. Če pacient ali farmacevt pri tem potrebujeta natančnejši zdravnikov nasvet, se prek platforme lahko obrneta tudi nanj. Je pa v tem primeru velika zahtevnost zdravstvenih sistemov lahko okoliščina, ki bo podjetju pomagala do uspeha; prek platforme lahko pacient varno komunicira z lekarno, medtem ko običajna elektronska pošta ni ustrezno varovana glede varstva podatkov in je tako neskladna z zakonodajo, zato je zdravstveni delavci ne smejo uporabljati za posvetovanje s pacienti oziroma za izmenjevanje zdravstvenih vsebin pacientov, pravijo v podjetju in se pri tem sklicujejo na mnenje informacijskega pooblaščenca.
Zdravstveni delavci so zahtevna skupina
Če transakcije med podjetji lahko potekajo zelo hitro, mnogi podjetniki hitro ugotovijo, da poslovni model, ki potrebuje sodelovanje z zdravnikom ali farmacevtom, ni tako preprost. Sodelovanje z zdravstvenim osebjem ni enako kot sodelovanje z nabavnikom partnerskega podjetja, saj je zdravstveno osebje drugačen zobnik v kolesju organizacije in je zaradi narave dela običajno precej manj dostopen. Za podjetje s tovrstno inovativno rešitvijo je torej ključno, da ima v svoji ekipi znanje, osebe ali partnerje, ki razumejo in poznajo sistem ter že ob zasnovi poslovnega modela znajo oceniti, kaj je izvedljivo, kaj je mogoče in kaj nemogoče. Mnoga podjetja se zato raje odločajo za inovativne rešitve, ki jih lahko prodajo naravnost uporabnikom ali podjetjem. V družbi Mikropis so tako izdelali aplikacijo 24alife, ki uporabnikom pomaga predvsem delovati preventivno; po njihovih trditvah naj bi z dobrim preventivnim delovanjem stroške zdravstvenega varstva zmanjšali za kar polovico. Njihova rešitev poskuša posameznikovo zdravo življenje obravnavati celostno, zato jim pomaga pri oblikovanju življenjskega sloga z nasveti z mnogih področij, povezanih z zdravim načinom življenja; od medicine, športa, prehrane do psihologije. Veliko dela so opravili slovenski strokovnjaki, povezali pa so se tudi z verjetno najbolj znano in najuglednejšo zdravstveno ustanovo na svetu – kliniko Mayo, s katero so sklenili dolgoročno strateško partnerstvo. A Maja Uplaznik Pantar iz Mikropisa opozarja, da nevarnosti na zdravstvenem področju ni zgolj rigidnost velikih sistemov, temveč tudi nelojalna konkurenca. »Pri uvajanju novih inovativnih rešitev na področju zdravja je treba posebno pozornost posvečati dejstvu, da se na trgu pojavlja vedno več kvazi učinkovitih rešitev za zdravje. Rešitve, ki se deklarirajo kot zdravstvene, naj temeljijo na strokovnih, znanstveno utemeljenih vsebinah in pristopih ter naj se njihova učinkovitost dokazuje v znanstvenih študijah in kliničnih preizkusih. Tega se močno držimo tudi pri 24alife,« pojasnjuje in dodaja: »Največ ovir in izzivov pa vsako zdravstveno rešitev čaka pri implementaciji; kako uspešno se bo na trg uvedla in ali jo bo trg sprejel.«
Nove tehnologije
Inovativne rešitve slovenskih inovatorjev uporabljajo različne tehnologije in med njimi so tudi nekateri, ki poskušajo najti svoj del trga z uporabo tehnologije blockchain. Mednje spadata na primer rešitvi Iryo in Medicohealth. Prva poskuša na ta način spremeniti dostop do zdravstvenih podatkov; posameznik naj bi postal odločevalec pri dostopu do lastne zdravstvene kartoteke in vpogledih vanjo, tehnologija blockchain pa naj bi poskrbela, da pri tem ne bi bilo zlorab. Medicohealth pa je projekt, katerega cilj je na podlagi tehnologije blockckhain izboljšati fragmentirani zdravstveni sistem in se spopasti z dejstvom, da ima povprečen zemljan omejene možnosti za takojšnjo, dostopno in zanesljivo medicinsko posvetovanje z zdravnikom ali specialistom po izboru. Platforma ​Medicohealth ​naj bi omogočala neposreden dialog med pacientom in zdravnikom na anonimen, varen in učinkovit način. Ob dialogu pacient-zdravnik naj bi se platforma uporabljala tudi za dialog v odnosu zdravnik-zdravnik. Takšnih projektov, ki so šele v začetnih fazah, je v Sloveniji kar precej, a vprašanje ni le, kako jim bo uspelo uresničiti zamišljeno rešitev, temveč tudi, kako jim bo uspelo rešitev integrirati v celoten sistem.
Prav to je bila po mnenju mednarodnih delegatov projekta Ithaca tudi največja hiba v Sloveniji; pomanjkanje implementacij rešitev na nacionalni ravni, čeprav bi ravno na tem področju lahko bila naša majhnost tudi prednost pred večjimi sistemi. Presenečeni so bili nad živahno sceno inovativnih rešitev, a ne preveč optimistični za dolgoročno preživetje mnogih rešitev. Neobstoj konkurentov še ne pomeni zmage, saj lahko družba z inovativno rešitvijo ob pomanjkanju kapitala shira, ko čaka na izplen svoje ideje. A kaj takšnega res ni presenetljivo; zdravstvo je sistem, ki mora zagotavljati stabilnost in varnost. Zaradi takšne naravnanosti se hitro zgodi, da postane preveč tog in se v izogibanju tveganjem dolgo izogiba tudi kateri od koristnih rešitev.
klemen.kosir@delo.si