Super roza luna prinaša upanje

Samo spomnite se besede lunatik, ki je v uporabi že od srednjega veka. Takšni in drugačni lunatiki se bomo lahko v Luno danes prvič zazrli ob 19.17. Zašla bo jutri zjutraj ob 6.16. Le malo prej, ob 5.31, pa se bo zgodilo nekaj, o čemer so modrovala že stara ljudstva, toda to pot ne bo čisto navaden ščip, tokrat bo kar – super rožnata luna! To bo najbolj sijoča in največja polna luna v letu 2021.


Takšno ime so ji nadeli severnoameriški Indijanci, to je tudi edina, kot ji pravijo, polna luna upanja. Imena resda ni dobila zaradi barve, čeravno lahko v pravih razmerah postane prav rožnata, ampak zato, ker se pojavlja ravno takrat, ko se narava severne poloble spomladansko razcveti. Ker pa bo to tudi prva pomladna polna luna, jo ponekod imenujejo tudi potonikina luna.

Super mlado poimenovanje

Ob poplavi super dogodkov ali pojmov, kot so superman, super volilni dan, superbowl, super nevihtna celica, supernova, saj pravzaprav merimo vse samo še v superlativih, se je nedavno skoraj moral pojaviti še izraz – superluna.

»Le kaj naj bi to bilo?« se je spraševal tudi dr. Anton Polšak, geograf z Zavoda RS za šolstvo. »Je to res nekaj tako posebnega oziroma nenavadnega ali pa gre zgolj za redek in zanimiv pojav?« Odgovoril je takole: »V bistvu gre za povsem navadno polno luno, ki je za navadno oko komaj kaj večja in svetlejša kot običajno.« Izvedeli smo, da je superluna poljudno poimenovanje velike polne lune. Ta okrog Zemlje namreč ne kroži po krožnici, ampak po elipsi, podobni orbiti, zato je od Zemlje oddaljena od približno 406.720 do 356.370 kilometrov. In če sovpadata polna luna in perigej, to je najmanjša oddaljenost Lune od Zemlje, je videti Luna največja.


Predpono super so ji prvič uradno pritaknili šele leta 2011. To je torej rosno mlado poimenovanje, a ga je kot prvi uporabil že astrolog Richard Nolle leta 1979.
Resnično pa se je zelo redko zgodilo, da bi bila polna luna v perigeju, ta znaša manj kot 356.400 kilometrov; to se je zgodilo 14. januarja 1930 (356.397 km) in se bo znova šele leta 2257 (356.371 km).

Pustošile bodo nevihte

Jutri bo Luna od Zemlje oddaljena 357.839 kilometrov. In bo to prva superluna letos. Čaka nas le še ena, in sicer že prihodnji mesec.

Astronomi poudarjajo, da se bo od sonca popolnoma osvetljena tudi tokrat razkrila v vsej lepoti. Njene kraterje in druge detajle površine bo moč opazovati celo brez daljnogledov in teleskopov. Poleg naštetega bomo priča domala neverjetnim optičnim iluzijam.


Sicer je tudi omenjeni Richard Nolle še zmeraj prepričan, da nam tako redka tesna bližina naše Lune ne prinaša nič dobrega. Menda naj bi zaradi nje po Zemlji pustošile velike nevihte, potresi, cunamiji, izbruhi vulkanov, poplave in druge naravne nesreče. Črnogledi zagovorniki takšnih napovedi prav tako opozarjajo, da ima Luna oziroma vlek njene težnosti izjemno močan vpliv na dogajanje na Zemlji, pa naj gre za plimovanje morij ali vedenje ljudi. Dokazano je, da povzroča celo majhne premike zemeljske skorje. Bi se morali res bati, da bo njen vpliv ob večji bližini samo še stopnjevan?

Napeti in evforični dnevi

Ob podobnem položaju Lune je, denimo, leta 1974 Avstralijo prizadel ciklon Tracy in opustošil mesto Darwin, leta 2005 pa je Združene države Amerike prizadel uničujoč orkan Katrina. Kaj se bo zgodilo jutri, smo zato raje povprašali vodilno slovensko astrologinjo Emo Kurent: »Vsaka polna luna deluje drugače: aprilska bo nastopila v škorpijonu, ki je vodno znamenje, kar s perigejem pomeni več vlage v ozračju in verjetnost padavin. To spremembo vremena sem na osnovi Luninega položaja napovedala sicer že lani v Luninem vodniku 2021. Ker pa bo Luna obenem v opoziciji z Uranom, predvidevam za dneve okoli 27. aprila tudi kak hujši potres, recimo magnitude 8, med najverjetnejša območja prištevam Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Aljasko in Južno Ameriko (Čile). Za polne lune v perigeju so na splošno značilni močnejši oziroma silovitejši vremenski pojavi, ljudje pa se na drugi strani odzivamo z intenzivnejšim čustvovanjem in povečano impulzivnostjo. Vendarle je pomembno vedeti, da se je vse to čutilo že nekaj dni pred polno luno, kajti polna luna je proces in pogosto deluje najmočneje celo že dva do tri dni pred nastopom. Ti dnevi so (bili) torej dinamični, močni, strastni, napeti in evforični. Kar se čuti še zlasti ponoči, saj nas polna luna ohranja budne oziroma nam rahlja spanec, posledica je utrujenost podnevi.«


Astrologinja je govorila o Luni, ki bo to pot videti večja in svetlejša, in sicer tudi zaradi učinka, ki mu pravimo Lunina iluzija. Priljubljeni avstralski astronom Fred Watson zato razlaga, da je ta ogromna Luna pravzaprav samo plod naše domišljije oziroma napačne predstave. »Samo človeški možgani so tisti, ki povzročijo navidezno povečanje velikosti.« Ker jo večinoma vidimo visoko na nebu, imamo namreč vtis o tem, kako velika naj bi bila videti. In ko se dviga nad obzorjem, je v bistvu enako velika kot vedno. Potem pa prodre človekov razum, ki pravi, da je predmet, ki je blizu obzorja, zelo daleč od nas in da ga moramo videti majhnega. Od tod potem tudi iluzija o Luni … Ki pa se jo, če si to seveda želimo, pravi, zlahka znebimo, le razkoračeno moramo stati ter se skloniti in jo gledati med nogami.


Sicer pa bo jutrišnji dan še posebno dober za tekmovanja, poslovne zadeve, podpis pogodbe, naporno delo, tudi za hujšanje. Neugoden pa za morebitne prepire, zapravljanje, nenadna potovanja, kirurške posege … Pa čeprav bo predvsem praznični.