Stroji že brnijo: onkološki bolniki v prostore zapora
Bilo je decembra 1962, ko so zapornike iz Miklošičeve ulice v središču Ljubljane začasno premestili v prostore na Povšetovi ulici. Ta začasno pa se vleče že šestdeset let. In se bo še tri leta, ko bodo v Dobrunjah na obrobju prestolnice končali gradnjo modernega zapora za moške.
Prenatrpani zapori in slabe bivanjske razmere za posledico nimajo le negodovanja pripornikov in obsojencev kakor tudi pravosodnih policistov in drugega osebja, ki dela z zaprtimi, ampak se s tem zmanjšajo pogoji za uspešno resocializacijo storilcev kaznivih dejanj.
123-odstotna je prenatrpanost v Ljubljani.
Konec koncev je Slovenija tudi od Evropskega sodišča za človekove pravice večkrat dobila zaušnico, saj je zapornikom uspelo dokazati, da si zaradi slabih razmer zaslužijo denarni obliž. Vendar, kot rečeno, se neprimernim prostorom na Povšetovi, kjer stavba nikoli niti ni ustrezala zaporniški funkciji, zdaj rok trajanja res počasi izteka.
Poka po šivih
Kot je včeraj na slovesnosti ob odkritju temeljnega kamna za gradnjo novega zapora izpostavil ljubljanski župan Zoran Janković, bodo stavbo na Povšetovi prenovili in namenili onkološkemu inštitutu. Veseli ga še, da se vendarle izvaja največji gradbeni projekt v Ljubljani, in sicer na nekoč degradiranem območju.
Prenatrpanost ljubljanskega zapora je kar 123-odstotna. Tovrstno problematiko, ki se sicer vleče že od leta 2005, poskušajo reševati s premeščanjem zaprtih oseb, vendar so tudi tu precej omejeni, saj se s prevelikim številom soočajo praktično v vseh slovenskih zaporih.
Stopnjo civilizacije v družbi lahko ocenjujemo tako, da vstopimo v njene zapore.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je z gradbenimi podjetji pogodbo podpisala avgusta letos, a je pred tem preteklo kar precej vode, da se je projekt vendarle začel realizirati. Od leta 2015 se že vse skupaj vleče, ljubljanski mestni svetniki pa so na seji novembra 2019 potrdili odlok o občinskem prostorskem načrtu, da se zemljišče v Dobrunjah, tik ob obvoznici, nameni gradnji novega prepotrebnega moškega zapora.
Švarc Pipanova je bila jasna, da mora sodobna civilizirana družba tudi zapornikom omogočiti dostojno bivanje in varovati temeljne človekove pravice in svoboščine. Citirala je ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki je nekoč zapisal: »Stopnjo civilizacije v družbi lahko ocenjujemo tako, da vstopimo v njene zapore.« Dodala pa je: »In res je tako še dandanes.
Prav ocena, kako in v kakšnih razmerah so tisti, ki so prekršili družbene norme in prestajajo kazen, ostaja merilo civiliziranosti družb.« Poudarila je, da so zapori vedno bili in bodo del naše družbe, saj je iluzorno pričakovati, da bi jih lahko ukinili. »Od kaznovalne politike pa je odvisno, kaj želi doseči s kaznovanjem, v kolikšni meri se bodo izrekale kazenske sankcije in v povezavi s tem, kakšno naj bo poslanstvo zaporov.« Pravosodna ministrica je prepričana, da bo prav zapor v Dobrunjah zmanjšal, če ne celo rešil prezasedenost moških zaporov.
Projekt izgradnje novega zapora ne bo na splošno koristen za celotno družbo, ampak bo svojevrsten izziv in bržkone tudi dobra referenca za gradbena podjetja. Na javnem razpisu so izbrali konzorcij podjetij Kolektor Koling, novomeški CGP in Pomgrad. Dela so se že začela, prerez slavnostnega traku ob odprtju pa je predviden leta 2025. Naložba je vredna 73 milijonov evrov. Poudarek pa ne bo le na sodobnosti in varnosti, temveč tudi izjemni energetski učinkovitosti prostorov.
»Ne zgodi se pogosto, da bi v Sloveniji gradili zapore,« pa je izpostavil direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Kot pravi, se Slovenija še vedno uvršča med države, ki imajo najnižjo stopnjo zaprtih oseb, a se z bivanjsko stisko soočajo res že predolgo.
Prostorska zmogljivost novega zapora bo 388 oseb in bo nadomestil vse dozdajšnje pomanjkljivosti. Med drugim so to varni bivalni prostori za zaprte, ustrezne bolniške sobe ter prostori za izvajanje obiskov z družino in daljših obiskov svojcev z zaprtimi osebami. Imel bo tudi ustrezne zunanje površine za bivanje na svežem zraku in rekreacijo različnih kategorij zaprtih oseb.
