Stari ata jih je učil knapovskih besed

V gledališki skupini Špilčki, v kateri so šolarji trboveljskih višjih osnovnošolskih razredov, tudi v času prilagojenega pouka niso zapadli dolgočasju ali brezvolji. Ravno nasprotno. Prav nenehno spreminjajoče se razmere so jim dale nove zamisli in krila za njihovo uresničitev. Mladi gledališčniki so sklenili, da bi posneli film. In to ne kar nekega, ampak dokumentarec ali še bolje rečeno vodnik. Idejo so dobili pri znamenitem trboveljskem kipu rudarskega junaka Prometeja, za tematiko pa so si izbrali učenje in turizem.

Zamislili so si turistično pot, imenovano Prometejeva učna pot, ki zajema najbolj zanimive posebnosti Trbovelj, ter jih predstavili obiskovalcem in tudi domačinom. K sodelovanju so povabili nekaj društev in organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino ali turizmom. Pri izvedbi so jim pomagali društvo Trbovlje novomedijsko mesto, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, DDTLab, Zasavski muzej Trbovlje in JSKD Trbovlje. Film se odlično vklaplja med projekte o ohranjanju spominov in dediščine poslavljajoče se rudarske panoge, ki je zasavsko dolino močno zaznamovala.

Pomagal tudi stari ata

Snemanje je trajalo 95 ur. »Kot igralci gledališke skupine smo vajeni odrov, snemanje filma pa je bilo za nas povsem nova izkušnja. Zaradi ustvarjanja zunaj smo se spet lahko družili in igralsko ustvarjali,« pravi učenka Alma Glavač. »Mislim, da je bilo za nas najtežje to, da nismo poznali starih knapovskih besed. Razložil nam jih je moj stari ata. Sam sem bil nad sabo presenečen, ker sem odigral tako, kot sem, brez filmskih izkušenj,« pove Matic Sivko. In o čem pravzaprav govori njihov film? Učenci raziskujejo Prometejevo pot ter predstavljajo posamezne točke. Začnejo pri 8 metrov visoki železni skulpturi in spoznajo Prometejevo vizijo.

Vrnejo se na začetek zgodovine Trbovelj. Med virtualnim sprehodom skozi rudnik srečajo jamskega škrata Perkmandeljca in rudarja med malico. Na dopoldanski prigrizek pridejo k stari mami v rudarsko stanovanje. Pot nadaljujejo do Katapulta, ki je inovativno okolje enako mislečih in podpira podjetja v vseh fazah rasti. Izberejo S.O.S. šolo, ki jim ponudi pomoč in jih usmeri v raziskovalni laboratorij DDTLab. Laboratorij deluje na področju kibernetike, virtualizacije, sistemov ​BCI in robotike. Srečajo se z robotko Evo, ki predstavlja tehnološki napredek in je čisto pravi humaniziran in samostojen robot. Pot zaključijo pred monolitom, edinim na prostem v Sloveniji in širše.

Veseli odziva

Brez sodelovanja in pomoči starejših seveda ni šlo. Društvo TNM je učencem nabavilo ustrezno opremo za snemanje zvoka, poiskati in izbrati je bilo treba lokacije snemanj, opraviti poskusna snemanja, se dogovarjati in usklajevati s preostalimi sodelujočimi društvi in organizacijami. Pisali so snemalno knjigo in scenarij, izbrati je bilo treba igralce. Pri projektu so sodelovali producentka in scenografinja Julija Jerman, režiserka Alma Knaus, snemalec Ervin Mlakar, montažerka in zvokovna mojstrica Metka Dolanc, kostumografinja, maskerka in korepetitorka Mojca Cerar in Vlasta Bartolj za marketing.

Film je pravzaprav prva od idej, ki se porajajo mladim ustvarjalcem. »Naših dogodivščin še ni konec. Lotili smo se tudi računalniške igrice na to temo. Ta bo zanimiva, atraktivna in poučna. Vsega pa še ne bi prehitro razkrili, naj bo kaj še za presenečenje,« pravita Mark Milar in Mark Strgaršek. Učence razveseljujejo odzivi. »Dobili smo veliko pohval in čestitk, teh smo še posebno veseli od sošolcev in prijateljev. Tudi všečkov bomo veseli. Sicer pa vabljeni, da nas pridete obiskat v Trbovlje in se podat po naši učni poti,« pravi Mija Smrekar. »Izdelan imamo že zemljevid poti, ki jo lahko spremljate v filmu,« zaključi Vasja Čede Bohorč.