Srečanje Putina in Kim Džong Una: slovenski politolog razkriva, ali nas mora skrbeti
Severnokorejski voditelj Kim Džong Una je z oklepnim vlakom prispel v Rusijo, kjer se bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ruske tiskovne agencije so poročale, da je z vlakom s temno zelenimi vagoni prečkal mejo na skrajnem vzhodu države.
Obisk Rusije je Kimova prva pot v tujino po štirih letih. Na srečanju s Putinom pa naj bi se dogovarjal glede dobave orožja za rusko vojno Ukrajini. Ameriški analitiki in uradniki predvidevajo, da naj bi Rusija od Severne Koreje želela kupiti topniške in protitankovske izstrelke, v zameno za pomoč v hrani in pridobivanje tehnologije za izdelavo satelitov in podmornic na jedrski pogon. Kimov obisk je pod budnim očesom Američanov, Washington jih svari, da bodo plačali ceno, če bodo dobavili orožje Rusiji, a Rusi in Severnokorejci se očitno na to požvižgajo.
Žalosten diktator
Kaj za svetovni mir pomeni srečanje severnokorejskega voditelja s Putinom, smo vprašali politologa Bogomila Ferfilo, ki nas pomirja in pravi, da meni, da po tem srečanju še ne bo prišlo do nove svetovne vojne.
»Kim Džong Una vsake toliko časa, ko nima pozornosti, postane zelo žalosten. Zdaj so v središču vojna v Ukrajini in volitve v Ameriki, kar pomeni, da je Severna Koreja popolnoma izginila z naslovnic svetovnih medijev. Ko izgine, poskuša vstopiti v ospredje, Putin pa ga pri tem podpira, ker Amerika seveda usmerja vse puščice v Rusijo in Putinu prav pride vsaka stvar, da razbremeni pritisk na Rusijo. Putin tako izkoristi vsako priložnost,« pravi Bogomil Ferfila.
Ob tem doda, da če Kim Džong Un ni percipiran kot grožnja, nima pozornosti svetovne javnosti in če nima pozornosti svetovne javnosti, ne dobi denarja, ki ga potrebuje, saj v Severni Koreji na vsake toliko časa izbruhne lakota.
Ferfila še ocenjuje, da poskuša Kim stvari peljati po kitajskem modelu. »Občutek imam, da stvari poskuša nekako premakniti, a sam ne zmore in ostaja pri preverjeni strategiji in išče pozornost za naslovnice, na katere pa najlažje pride tako, da zagrozi s kakšnim atomskim poizkusom ali raketo. Z grožnjo, da bo ogrozil Japonsko, Južno Korejo ali Ameriko. Potem sledi, da dajo Japonci denar, Južnokorejci običajno tudi denar. To se ponavlja že zadnjih deset let. Gre za prazne grožnje.«
Ferfila še doda, da Američanom vse bolj postaja jasno, da vojne v Ukrajini ne bo dobila ne ena ne druga stran. »Rusi ne bodo šli iz Ukrajine, ameriška linija ostaja trdna, ne popuščajo in se ne bodo umaknili.«
