TRADICIJA
Spečeta več kot 1000 velikonočnih oblatov
Pri Jurjevčevih na Vačah so tradiciji zvesti že več kot sto let.
Odpri galerijo
Oblate zavija v bel papir ali vrečke.
VAČE – Velika noč in božič sta največja krščanska praznika. Priprave na praznovanje so vedno zelo pomembne. Najprej čiščenje domov in okolice, sledita krašenje prostorov in peka peciva. Za odrasle ne smeta manjkati potica in praznični kruh, najmlajši se najbolj razveselijo ptičkov, gnezdec, pletenic in živo pisanih pirhov. Poleg vseh teh dobrot nesejo v soboto k velikonočnemu žegnu še šunko, hren in oblate. Blagoslovljena živila zaužije zbrana družina v nedeljo za velikonočni zajtrk.
Danica zmes meša z mešalnikom kakšnih pet minut, prej pa jo je treba na roke mešati vsaj dvajset minut, da testo postane gladko, brez grudic in primerno tekoče. Iz te mase z možem spečeta približno osemdeset kosov oblatov. Vsako leto jih pečeta ves teden in jih naredita tudi več kot tisoč.
Z Danico sva iz kuhinje odšli v pomožno kuhinjo, kjer je Janez kuril v štedilniku na drva in grel dolge črne klešče, ki so imele na koncu zaprti ovalni plošči. Ogenj je prasketal in Janez mi je pripovedoval, da morajo biti bukova drva stara vsaj dve leti, da imajo dobro kurilno moč in čisto izgorevanje.
Janez je dvignil okroglo ploščo na štedilniku in ogenj je zaprasketal, obenem je odprl klešče in mi pokazal vzorec, ki bo na oblatu. V enem krogu napis IHS, ki pomeni Jezus Kristus odrešenik, v drugem velikem krogu pa križani in v sredini še mala hostija.
Potem je z žlico na spodnji del klešč vlil testo, jih zaprl, dal na odprti ogenj, hitro odstavil, odprl in vzel oblat iz njih. Bil je zelo hiter in prijetno ga je bilo opazovati pri delu. Poudaril je pomen spretnosti, sicer se oblati obarvajo rjavo, kar pa ni zaželeno. Ostati morajo beli.
Ko sem ga spraševala, kaj pomenijo oblati, mi je pripovedoval, da so Izraelci v puščavi jedli nekvašen kruh, in to naj bi bil spomin na njih.
Tako Danica in njen mož ves teden pečeta oblate in ohranjata bogato tradicijo in ljudsko izročilo. Domačini iz sosednjih vasi prihajajo k njima vsako leto, za njun trud jima namenijo nekaj prostovoljnih prispevkov.
Pečeta ves teden
Tokrat sem se odpravila na Vače k Danici in Janezu Jurjevcu, po domače Pr' Bušl, kjer že več kot sto let za velikonočne praznike pečejo oblate. Ko sem prišla, je Danica v kuhinji pripravljala testo: za eno peko vzame približno pol kilograma moke, šest decilitrov vode in samo tri ali štiri kapljice olja. Olje zato, da se oblati ne prijemajo za klešče.Zvesta tradiciji
Danica zmes meša z mešalnikom kakšnih pet minut, prej pa jo je treba na roke mešati vsaj dvajset minut, da testo postane gladko, brez grudic in primerno tekoče. Iz te mase z možem spečeta približno osemdeset kosov oblatov. Vsako leto jih pečeta ves teden in jih naredita tudi več kot tisoč.
Z Danico sva iz kuhinje odšli v pomožno kuhinjo, kjer je Janez kuril v štedilniku na drva in grel dolge črne klešče, ki so imele na koncu zaprti ovalni plošči. Ogenj je prasketal in Janez mi je pripovedoval, da morajo biti bukova drva stara vsaj dve leti, da imajo dobro kurilno moč in čisto izgorevanje.
V uk tudi sinova
Klešče so iz litine in po končani peki jih zaščitijo s čebeljim voskom. Tako zaščiteni plošči ostaneta vse leto čisti. Janez je pripovedoval, da je bil njegov oče mežnar in je pekel oblate za velikonočne praznike, za njim pa sta leta 2000 delo prevzela z ženo. Da tradicija oblatov ne bo šla v pozabo, sta peke naučila tudi svoja sinova.Klešče
Janez je dvignil okroglo ploščo na štedilniku in ogenj je zaprasketal, obenem je odprl klešče in mi pokazal vzorec, ki bo na oblatu. V enem krogu napis IHS, ki pomeni Jezus Kristus odrešenik, v drugem velikem krogu pa križani in v sredini še mala hostija.
Potem je z žlico na spodnji del klešč vlil testo, jih zaprl, dal na odprti ogenj, hitro odstavil, odprl in vzel oblat iz njih. Bil je zelo hiter in prijetno ga je bilo opazovati pri delu. Poudaril je pomen spretnosti, sicer se oblati obarvajo rjavo, kar pa ni zaželeno. Ostati morajo beli.
Spomin na nekvašen kruh
Prvi trije oblati zaradi stopljenega voska niso uporabni. Nato hitro nadaljuje peko, oblate polaga na mizo poleg sebe, kjer jih žena obrezuje, da imajo lepo ovalno obliko v velikosti sedemnajst krat devet centimetrov. Zavija jih v bel papir ali vrečke.Pečen oblat je treba obrezati s škarjami.
Ko sem ga spraševala, kaj pomenijo oblati, mi je pripovedoval, da so Izraelci v puščavi jedli nekvašen kruh, in to naj bi bil spomin na njih.
Tako Danica in njen mož ves teden pečeta oblate in ohranjata bogato tradicijo in ljudsko izročilo. Domačini iz sosednjih vasi prihajajo k njima vsako leto, za njun trud jima namenijo nekaj prostovoljnih prispevkov.
