»PREDRAGA CEPIVA«
Slovenija varčevala pri zdravju državljanov? Dobrih cepiv nismo naročili
Vlada menda ni naročila polne količine cepiva Biontecha in Pfizerja, ker da je predrago. Z ministrstva so sporočili, da so pričakovali odobritev cepiva Astrazenece.
Odpri galerijo
Janševa vlada ni izkoristila nabave cepiva Pfizerja. FOTO: Leon Vidic, Delo
Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiva, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripada po sistemu pro rata. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva Biontecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.
Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiva med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najmanjšimi. Slovaška je naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
Slovenija je v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva Biontecha in Pfizerja po sistemu pro rata, vendar se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo Astrazenece, so sporočili z ministrstva za zdravje. Dodatno so se odločili za vse mogoče količine po menjavi na čelu ministrstva.
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov, pojasnjujejo na ministrstvu. Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter Biontecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva Astrazenece konec lanskega decembra oziroma na začetku januarja.
»Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je treba poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe Biontecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila,« so poudarili na ministrstvu.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiva, če jih druge države članice ne bodo želele, so še dodali.
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila 100 odstotkov glede na delež pro rata. V primeru cepiva Astrazenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiva glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1,893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiva med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU.
Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob novici, da Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila, na facebooku zapisal, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. »Predsednik vlade je v tem obdobju opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje. Torej je jasno, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. Gre za kršenje pravice do zdravja. Ustavna obtožba je zelo na mestu,« je zapisal.
Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.
Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiva med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najmanjšimi. Slovaška je naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
Ministrstvo: Pričakovali smo odobritev cepiva Astrazenece
Slovenija je v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva Biontecha in Pfizerja po sistemu pro rata, vendar se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo Astrazenece, so sporočili z ministrstva za zdravje. Dodatno so se odločili za vse mogoče količine po menjavi na čelu ministrstva.
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov, pojasnjujejo na ministrstvu. Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter Biontecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva Astrazenece konec lanskega decembra oziroma na začetku januarja.
»Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je treba poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe Biontecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila,« so poudarili na ministrstvu.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiva, če jih druge države članice ne bodo želele, so še dodali.
Slovenija naročila slabih 90 odstotkov vsega cepiva
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila 100 odstotkov glede na delež pro rata. V primeru cepiva Astrazenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiva glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1,893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiva med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU.
Janša je na twitterju zapisal, da je Slovenija decembra lani ob njegovem prevzemu funkcije ministra za zdravje naročila skoraj milijon odmerkov Pfizerjevega cepiva.
»Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem Astrazeneco,« je tvitnil.
Ob tem je objavil fotografijo pregleda števila razdeljenih odmerkov cepiva po državah članicah na sto prebivalcev, ki je objavljen na spletni strani Our World in Data. Na njej je Slovenija na šestem mestu, na repu pa je Bolgarija. Podatki za države se sicer razlikujejo, pri nekaterih so od 7. marca, pri drugih pa od nedelje.
»Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem Astrazeneco,« je tvitnil.
Ob tem je objavil fotografijo pregleda števila razdeljenih odmerkov cepiva po državah članicah na sto prebivalcev, ki je objavljen na spletni strani Our World in Data. Na njej je Slovenija na šestem mestu, na repu pa je Bolgarija. Podatki za države se sicer razlikujejo, pri nekaterih so od 7. marca, pri drugih pa od nedelje.
Šarec: Vlada naj odstopi
Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob novici, da Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila, na facebooku zapisal, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. »Predsednik vlade je v tem obdobju opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje. Torej je jasno, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. Gre za kršenje pravice do zdravja. Ustavna obtožba je zelo na mestu,« je zapisal.
