Slovenija pred velikimi spremembami: kako pobrati več davkov in kaj obremeniti?

Vladna ekipa premierja Roberta Goloba in koalicijski poslanci se bodo danes znova sestali na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju. Tokratno srečanje bo namenjeno razpravi o spremembah na področju šolskega in davčnega sistema, so napovedali v premierjevem kabinetu. Koalicijski partnerji naj bi poskušali najti soglasje o iskanju novih davčnih virov.

Vlada, ki napoveduje, da bo leto 2023 leto reform, se bo danes na koalicijskem vrhu sestala tretjič letos. Na prvih dveh srečanjih so obravnavali izhodišča zdravstvene reforme in reformo plačnega sistema.

Na tretjem srečanju se bodo lotili davčne reforme, ki so jo koalicijske stranke napovedale že pred volitvami. »Vlada bo predlog davčne reforme predstavila sredi marca, šla pa bo v smer, da bodo bistveno bolj premožni za svoje premoženje pošteno plačali davke,« je februarja letos v DZ povedal premier Robert Golob. Ob tem je napovedal tudi znižanje obremenitve plač, več pa ni razkril.

Ne bodo še znane konkretne rešitve

Danes sicer konkretnejših rešitev, ki jih bo prinesla davčna reforma, še ni pričakovati, koalicijski partnerji se bodo po napovedih seznanili z analizo stanja, določiti si želijo tudi časovnico.

To pričakuje tudi gospodarski minister Matjaž Han. »Seveda pa imamo tudi mi na ministrstvu svoje poglede, svoje ideje, kako bi mogoče ne samo z obremenitvami, ampak tudi s kakšno razbremenitvijo pomagali bodisi gospodarstvu bodisi turizmu ali pa tudi športu,« je dejal v ponedeljek ob robu podpisa pogodb o sofinanciranju investicij v lesnopredelovalno industrijo.

Finančni minister Klemen Boštjančič bi si želel širše razprave o tem, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami eno najmanjših obdavčitev premoženja in eno največjih obremenitev plač.

»Plače so obremenjene predvsem s socialnimi prispevki, ki so v Sloveniji med najvišjimi. Na drugi strani pa imamo relativno visoko socialno varstvo. V resnici je prvo povezano z drugim. Ko se pogovarjamo o reformah, odprimo širšo razpravo, kje smo in kje želimo biti,« je za Delo dejal finančni minister in še, da se trudijo najti rešitve, ki bodo spodbujale najbolj inovativna, napredna podjetja, ki potrebujejo ljudi z veliko znanja, za katere želijo, da pridejo v Slovenijo in da ne odhajajo iz nje. »Za to je mogočih veliko različnih rešitev. Vprašanje plač želimo odpreti širše.«

Davčni primanjkljaj je posledica manjšega premoženja podjetij in posameznikov

V Delu danes pišejo, da statistično gledano Slovenija pobere relativno malo davkov z obdavčitvijo dobičkov podjetij in premoženja posameznikov. Toda ta davčni primanjkljaj ni posledica manjše obremenitve, ampak manjšega premoženja podjetij in posameznikov. Če hoče država povečati te prilive, bo morala spodbuditi rast omenjenih dejavnikov. Davčna reforma bi se tako po mnenju nekaterih analitikov morala usmeriti v kvalitativno rast davčnih zavezancev, ne v iskanje novih bremen.

V sedanjih razmerah davčna reforma, ki bi temeljila na povečani obremenitvi kapitala in premoženja, niti ne bi bistveno spremenila strukture davkov, ki jih pobere Slovenija, piše Delo. 

Po podatkih Eurostata so davčni prihodki leta 2021 v Sloveniji dosegli 38,5 odstotka slovenskega BDP, kar našo državo uvršča v sredino držav članic, vendar so pobrani davki pod povprečjem EU. Po davčnih prilivih so v ospredju razvitejše države članice. Največ davkov v deležu BDP poberejo Danska, Francija, Belgija in Avstrija.

Poberemo malo davkov na dohodke in dobičke podjetij

Po teh statističnih podatkih Slovenija pobere relativno malo davkov na dohodke oziroma dobičke podjetij ter dohodke in premoženje posameznikov. Pod evropskim povprečjem so tudi davki na potrošnjo (prilivi DDV so sicer zaradi višje stopnje nad evropskim povprečjem) in davkov na obdavčitev nepremičnin. Toda to še ne pomeni, da so nižji prilivi posledica nižjih obdavčitev.

Pod evropskim povprečjem so bili, vsaj predlani, prilivi davka na dobiček podjetij. Razlika je znašala 0,5 odstotne točke BDP, kar v evrih na slovenskih tleh pomeni okoli 200 milijonov evrov. A glavni vzrok ni davčna stopnja (ta znaša 19 odstotkov), ampak skromna dobičkonosnost slovenskega gospodarstva. To pa je povezano z dodano vrednostjo, ki je v primežu visoke obdavčitve plač. Glavnina evropskih držav ima podobne davčne stopnje kot Slovenija, a ključna razlika so davčne olajšave, ki v večini drugih držav precej bolj spodbujajo gospodarsko aktivnost.

Visoka obdavčitev plač se kaže v manjših prihrankih in manjši potrošnji

Slovenija je do zdaj večino davčnih naporov usmerila v obdavčitev razmeroma nizkih plač. To tudi zdaj povečuje izzive Slovenije. Predlani pobrani socialni prispevki so dosegli kar 16,8 odstotka BDP, to je 2,5-odstotne točke nad povprečjem EU, lahko preberemo tukaj. Merjeno v denarju, Slovenija s prispevki pobere okoli 1,3 milijarde evrov več, kot znaša povprečje EU. Seveda pa se ta razlika pozna v manjših prihrankih prebivalcev in posledično skromnejših donosih finančnega premoženja in manjši potrošnji.

​{apester​}640f2e6d9c2f78002a61e28c{/apester​}