Ribe nam ne dišijo, te hrane pa zaužijemo skoraj največ na svetu
S pepelnično sredo se je že po starih slovenskih običajih zaključil pustni in se začel – postni čas. Po katoliškem koledarju traja do velike noči, pomeni pa željo po spreobrnjenju in poboljšanju. Praviloma naj bi se vsak petek vzdržali raznoraznih razvad, še posebno mesa in mesnih jedi, ki nam gredo očitno zelo v slast.
11 kg rib pojemo v povprečju na leto.
Podatki našega statističnega urada namreč kažejo, da je prebivalec Slovenije v letu 2021 v povprečju pojedel skoraj 90 kilogramov mesa. Kar je precej več od povprečja Evropske unije, to je 70 kilogramov. V Evropi naj bi ga več pojedli le še Španci (94 kg na leto) in Avstrijci (91).
Cilj je 300 gramov
Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) meni, da pojemo dovolj mesa in preveč mesnih izdelkov, ki imajo zaradi predelave več slabših maščob, soli in aditivov. Klobase, šunke, salame, paštete in podobna živila namreč štirikrat na teden ali pa še pogosteje uživa kar 16 odstotkov prebivalstva, pri čemer prednjačijo moški in mlajši odrasli. »Nadomestiti bi jih morali z ribami, ki pa jih enkrat na teden uživa le slaba tretjina odraslih,« priporočajo in opozarjajo na Nijz.
Res je: med največkrat omenjenimi jedilniki v postnem času jih je največ povezanih prav s pogostejšim uživanjem rib. Te so namreč precej bolj zdrave kot meso, a je pri nas v primerjavi s svetom njihova poraba bistveno nižja. »Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije zato v svoji prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, sorazmerno pa zvišati delež rib.«
Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v svoji prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, sorazmerno pa zvišati delež rib.
Priporočena količina, kot pravijo na Nijz, je 300 gramov na teden v dveh porcijah. Realno stanje je drugačno: starejši odrasli zaužijejo 91 gramov rib in izdelkov iz njih na teden, 119 gramov zaužijejo odrasli, 105 gramov mladostniki ter 44 gramov malčki.
Raje morske
V prehranski piramidi se ribe umeščajo visoko in jih strokovna javnost že vrsto let priporoča in oglašuje kot zdravo hrano. Tudi trendi v kulinariki so nadvse naklonjeni morskim sadežem. Kljub temu pa v Sloveniji pojemo, kot rečeno, zelo malo rib, predvsem zelo malo sladkovodnih. Pravzaprav jih užijemo samo 11 kilogramov na prebivalca, kar je skrb vzbujajoče malo. Sploh če vemo, da je evropsko povprečje toliko višje: prebivalec EU namreč v povprečju poje 24 kilogramov rib in morskih sadežev na leto!
Glede na podatke imajo ribe z naskokom najraje Portugalci, kjer je letna poraba kar 57 kilogramov na prebivalca, sledi Španija s 44 kilogrami. Manj kot Slovenci jih zaužijejo le še Romuni, Bolgari, Madžari in Čehi.
Glede na razmerje med zaužitim mesom in ribami se Slovenci težko uvrščamo med mediteranske narode, še več, raziskave so pokazale, da 12 odstotkov odraslih (240.000 rojakinj in rojakov) rib ne uživa nikoli, tisti, ki jih, pa občutno bolj segajo po morskih kot sladkovodnih.
Slabi poznavalci
Če strnemo: Slovenci smo ekstremni ljubitelji mesa, smo tudi veliki potrošniki jajc, izjemno močni pa smo tudi v količinah odpadne in zavržene hrane; leta 2021 je vsak v povprečju zavrgel kar 68 kilogramov hrane!
Ogromno malčkov še ni poskusilo rib
Zadnja raziskava Nijz (Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije) je pokazala na več skrb vzbujajočih vidikov, kot na primer, da ribe na jedilniku naših malčkov niso pogoste, da morskih nikoli ne uživa 22,8 odstotka naših malčkov, sladkovodnih pa nikoli kar 40,8 odstotka. Vsaj enkrat na teden sladkovodne uživa 17,1 odstotka, morske pa 27,3 odstotka malčkov, pri čemer obstaja statistično značilna razlika med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije v prid zahodu. Morskih sadežev še nikoli ni okusilo 80,5 odstotka malčkov.
Kar se tiče rib, smo porazni. Tako v prehrani kot poznavanju. Irena Fonda, molekularna biologinja in vodja družinskega podjetja, ki se ukvarja z ribogojstvom, pritrjuje, da Slovenci v glavnem ne vedo, kaj je dobra riba, in so njihovi slabi poznavalci. Tista tretjina, ki jih redno uživa, pa še vedno stavi na sardele in sardone, sledijo gojene orade in brancini, solidno gredo v promet tudi postrvi in gojeni lososi. Od mehkužcev je na prvem mestu še vedno očiščeni ligenj.
