S kopanjem v vinogradih rušijo lasten grad!

JERUZALEM – Že pred časom smo podrobno pisali, da lastnik vinogradov v Železnih Dverih, avstrijska družba Dveri-Pax, brez ustreznih dovoljenj in nezakonito izvaja kršitve varstvenega režima za zavarovano območje Krajinskega parka Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice, a se odtlej ni prav nič spremenilo.
Maščevati pa se je začela narava sama. Morebiti ni kriv samo poseg, a se je začela podirati graščina, ki stoji na tem območju. Na gradu v Železnih Dverih so se namreč v minulih dneh pojavile velike razpoke, najverjetneje zaradi posedanja razmočenega terena. Res je sicer, da se je na območju Prlekije po odtajanju snega in deževju v preteklih dneh sprožilo več plazov, a če ne bi bilo tresljajev gradbene mehanizacije, bi bil teren, kjer stoji grad Železne Dveri, verjetno bistveno bolj stabilen in grad manj ogrožen. Zdaj posebno velike razpoke na južni steni gradu, široke tudi več kot deset centimetrov, pretijo, da se bo zid povsem porušil. Po prepričanju domačina iz Železnih Dveri so lastniki gradu, poleg nedovoljenih posegov v naravno okolje, nestrokovno obnavljali tudi grad, zato naj bi bili krivi za njegovo klavrno stanje in najverjetneje rušenje.

Osemstoletna tradicija

»Lastniki so pred približno tremi leti neustrezno obnavljali kleti pod gradom. Fuge med opeko so izpirali z vodo in pritiskom 500 barov in več. Odvečna voda je takrat pronicala v tla, ki v kleti niso betonirana, ampak je spodaj zemlja, kot je to nekoč bilo v kleteh. Zdaj pa je popustila spodnja plast peščenjaka, na katerem je grad zgrajen, posledice so zato katastrofalne. Še par dni, največ kakšen teden, in bo grad padel. O tem sem prepričan,« nam je povedal domačin iz Železnih Dveri, ki območje in tudi grad zelo dobro pozna.


Grad, ki je vedno slovel po vrhunskih vinih, so že v 13. stoletju imeli v lasti benediktinci, po drugi svetovni vojni so posestvo izgubili, z denacionalizacijo pa ga leta 1997 pridobili nazaj. Pripadel je nekdanjim lastnikom, benediktincem iz Admonta. V Vinski kleti Dveri-Pax danes nadaljujejo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije, pred leti so obnovili vzhodni del posestva, lani nadaljevali tudi s preostankom, pri čemer se je novembra lani zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl delovodja omenjenega podjetja – v zvezi s tem odgovorno osebo čaka sodni postopek.

Domačini so ogorčeni, ker da družba Dveri-Pax iz Jarenine, ki se ukvarja z vinogradništvom in vinskim turizmom, ogroža tudi njihove domačije in s tem celo življenje. Direktor in glavni enolog družbe Danilo Flakus nam je povedal, da s spoštovanjem narave in tradicije ter sledeč smernicam na področju vinarstva obdelujejo 73 hektarjev lastnih vinogradov. Če jih ne bodo posodabljali, ne morejo pričakovati dobrih poslovnih rezultatov ter dobrega vina. »Imamo soglasje kmetijskega ministrstva, nimamo pa dovoljenja za spremembo teras v vertikale. Občina Ljutomer se o tem noče niti pogajati. Nekoč so bile v trendu terase, toda zdaj se je vse skupaj spremenilo in nujne so posodobitve, ki jih terja tudi spremenjena klima. Nikakor mi ni jasno, zakaj tukaj ščitijo te terase in se o ničemer nočejo niti pogovarjati,« je razočaran direktor družbe Dveri-Pax, ki je v lasti avstrijskega samostana Admont in zaposluje 26 ljudi. »Benediktinski samostan iz Admonta je prideloval grozdje na tej legi že pred 879 leti, od leta 1139 do druge svetovne vojne, in ves čas so imeli vinograd,« je dodal naš sogovornik, o stanju gradu pa se ni hotel pogovarjati.

Poziv za ustavitev del

Predpisov se moramo vsi držati, kajne? Še huje bi bilo, če bi investitor za nezakonite posege v naravo dobil za nameček še državne ali evropske subvencije. Na občini Ljutomer so nam potrdili, da so že novembra lani odgovornega lastnika Dveri-Pax, d. o. o., pozvali, »naj nemudoma ustavi vsa dela, saj s posegi uničuje estetsko podobo krajine in povzroča škodo občini ter občanom. Hkrati smo ga k prenehanju z deli pozvali tudi s stališča varnosti pred naravnimi nesrečami in od lastnika zahtevali, da si predhodno pridobi vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Z dopisom smo obvestili pristojni zavod za varstvo narave in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na območju uničevanja vinogradniških teras velja varstveni režim, ki določa, da se ohranja estetska podoba krajine in da je za vsako spremembo treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo narave. V skladu z navedenimi predpisi je na zavarovanem območju prepovedano izvajati posege v naravo, ki poslabšajo stanje, spremenijo, poškodujejo ali uničijo naravno vrednoto ali zmanjšajo njen estetski pomen. Tudi pristojni Zavod RS za varstvo narave je podal prijavo kršitve varstvenega režima za zavarovano območje Krajinskega parka Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice na inšpekcijske službe.«