Roboti ne morejo nadomestiti rokodelcev
Na letošnjem sejmu obrti in podjetništva je sodelovalo kar 650 razstavljavcev iz 25 držav z okoli tisoč blagovnimi znamkami. Na enem mestu je bila zbrana ponudba za vse, ki se odločajo za energetsko učinkovito gradnjo doma, pa tudi za vse, ki želijo čim bolje izkoristiti prosti čas, ob tem pa se zavedajo pomena uživanja zdrave prehrane. Letos se je predstavila tudi slovenska modna industrija. Sejem so razdelili na pet oddelkov, in sicer Dom, Turizem in tehnika, Energetika, B2B in Plus. Že prvi dan se je trlo ljudi, zlasti mladih iz različnih šol. Med njimi je bilo mogoče opaziti veliko osnovnošolcev, ki se še odločajo o poklicni poti, različni obrtniki in podjetniki pa so jim ponudili koristne informacije. Množično obiskana je bila Ulica obrti, v kateri so predstavili deficitarne obrtne poklice, kot so kuhar, natakar, pek, slaščičar, mizar, oblikovalec kovin orodjar, strojni mehanik, klepar krovec, steklar, tehnik optik, voznik, ter domačo in umetnostno obrt. »Z veseljem sem si ogledal stojnico Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, katere dijak sem. Naši poklici so na trgu zelo iskani, zato menim, da službe ne bo težko dobiti,« nam je povedal dijak te šole Gašper Mirnik, tudi harmonikar, ki ima svoj ansambel.
Od čipke do slamnikov
Najpomembnejša pa je vsekakor šola. Medtem so se dekleta podučila, kako zmešati pisane in okusne koktajle, spet drugi so opazovali izdelavo pisanih testenin. Tudi Šolski center Šentjur je imel zanimivo stojnico, na kateri je eden od dijakov pripravljal testo za pico, s tem pa predstavljal poklic peka, ki je eden od deficitarnih poklicev, ob njem je dijakinja pripravljala eno od slaščic. Ob njihovi stojnici je Šolski center Celje predstavljal poklic strojnika mehanika ter mehatronika, Šolski center Rogaška Slatina pa poklic steklarja in steklarskega tehnika. Ena od dijakinj je na majhne steklene ploščice vrezala začetne črke imen obiskovalcev, ki so si zaželeli spominček. Očitno pa so za mnoge še vedno zanimivi rokodelci, tisti, ki izdelujejo čipke, pa zlatarji, slamnikarji, izdelovalci glasbil, pa tudi lesarji in lončarji, ki so pomembni za ohranjanje slovenske rokodelske dediščine.
Na sejmu je bilo še mogoče najti izdelke, ki jih v klasičnih trgovinah ni mogoče kupiti. S tem se je strinjal tudi Vid Kosmač iz Tržiča, ki je prodajal lesene izdelke svojega očeta Mateja: od možnarjev do skledic različnih velikosti in drugih okraskov. Moški so si lahko izbrali lesenega metuljčka, namesto kravate, denimo. Nič manj zanimiv ni bil lončar Saša Žuman iz Ljutomera, ki iz gline med drugim izdeluje pekače za šarklje, potice ter prleško gibanico. Skratka, sejem je znova dokazal, da roboti pač ne morejo nadomestiti ročnih spretnosti.
