ODŠKODNINA
Razsipni veleposlanik toži državo za 40 tisoč evrov
Vprašanje je, ali je bil Peter Reberc odpuščen zakonito, če je bil res neprišteven. Kot diplomat je kupil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, puščavsko podgano.
Odpri galerijo
Bolezen se je stopnjevala in bila najizrazitejša med letoma 2007 in 2015, meni psihiater Terzič. FOTO: DEJAN JAVORNIK
LJUBLJANA – Proti nekdanjemu veleposlaniku v Madridu Petru Rebercu je po naših informacijah v teku postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Kako pa se je obnašal v preobleki slovenskega veleposlanika v Madridu, ko je razsipno zapravljal davkoplačevalski denar za nakupovanje raznih neumnosti, sta včeraj pripovedovala njegova sodelavca iz tedanjih časov. Dogajalo se je na delovnem sodišču v Ljubljani, na katerem Reberc zahteva 40.000 evrov odškodnine zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja. V originalni tožbi poleg odškodnine zaradi izgubljenih plač oziroma bolniških nadomestil terja tudi vrnitev na delovno mesto, a je ta zahteva zvodenela, saj je od avgusta lani upokojen.
Državi ga ni uspelo iztožiti
Proti Rebercu poteka oziroma je potekalo kar precej sodnih postopkov, sodišča pa so jih začela zapirati za javnost, potem ko je v enem od njih psihiater ugotovil, da imamo opravka z duševno bolno osebo. In tudi med včerajšnjo obravnavo, na kateri pa naj bi za Reberca postavili še enega izvedenca za psihiatrijo, je sodnik Dušan Medved odločil, da javnosti v njegovi dvorani ne bo.
Že po noti zakona je sicer proti Rebercu tajen postopek na novogoriškem sodišču, kjer mu sodijo zaradi spolne zlorabe otroka in pečanja z otroško pornografijo. Škandal je izbruhnil leta 2011, julija tega leta naj bi kriminalisti preiskali Reberčevi stanovanji v Ilirski Bistrici in Ljubljani, po poročanju občil pa naj bi iskali in tudi našli precej dokazov za potrditev suma, da naj bi zlorabil tri otroke, stare osem, 10 in 13 let.
V Ljubljani proti njemu poteka zaprto sojenje zaradi zlorabe položaja. A obtožba mu ne očita več, da je za potrebe španske rezidence popolnoma po nepotrebnem kupoval nenormalno količino različnih predmetov, s čimer naj bi proračun oškodoval za več kot 73 tisočakov. Ti očitki so zastarali, obtožba ga bremeni le še zaradi ponarejanja nekaterih računov in navideznega kupovanja letalskih vozovnic.
Na koprskem sodišču ga je država tožila, da naj ji vrne teh natanko 73.639 evrov za stvari, ki jih je nabavljal kot veleposlanik od februarja 2007 do predčasnega odpoklica avgusta 2010: med drugim je kupil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, sto zajemalk, pet vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol, 107 izvijačev, za 4700 evrov žarnic, za 40.200 evrov goriva, puščavsko podgano ...
Psihiater Dragan Terzič je namreč ocenil, da je pri diplomatu že od sredine 90. let prisotna psihotična motnja, ki mu jo je zaradi nadpovprečne inteligence uspelo prikrivati, ob nastopu funkcije veleposlanika pa te službe sploh ni bil sposoben opravljati. Slišal je glasove in imel občutek, da ga zasledujejo, obsesivno-kompulzivna motnja pa se je navzven kazala v povsem iracionalnih dejanjih kopičenja nepotrebnih stvari. Glede dejanj, ki jih je storil pod vplivom motenj, je psihiater pojasnil, da je bila realitetna kontrola povsem zabrisana. Tudi če se je kdaj pa kdaj zavedal, da to, kar počne, ni v redu, se tem dejanjem ni mogel upreti.
Država je dala Rebercu nekaj mesecev po odpoklicu iz Španije odpoved zaradi treh sklopov nepravilnosti, ki naj bi jih storil: nepravilne porabe proračunskih sredstev, visoke prekoračitve za reprezentanco in nespecificirane račune. In ta je enkrat zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja na ljubljanskem delovnem sodišču že tožil državo, vendar je izgubil. Preobrat je prineslo ravno koprsko mnenje Terziča, zato so delovni sodniki primer znova vzeli v roke in bodo torej v ponovljenem postopku za Petra Reberca tudi sami postavili psihiatra, ki naj ugotovi, ali je bil v času, ko je Slovenijo kot ugledni diplomat zastopal v Španiji, prišteven ali ne, nato pa bo sodnik Medved še enkrat odločil o tem, ali je iz službe odletel zakonito ali pa mu zares pripada odškodnina.
Državi ga ni uspelo iztožiti
Proti Rebercu poteka oziroma je potekalo kar precej sodnih postopkov, sodišča pa so jih začela zapirati za javnost, potem ko je v enem od njih psihiater ugotovil, da imamo opravka z duševno bolno osebo. In tudi med včerajšnjo obravnavo, na kateri pa naj bi za Reberca postavili še enega izvedenca za psihiatrijo, je sodnik Dušan Medved odločil, da javnosti v njegovi dvorani ne bo.
Leta 1990 je pri komaj 24 letih postal poslanec Slovenskih krščanskih demokratov v parlamentu.
Že po noti zakona je sicer proti Rebercu tajen postopek na novogoriškem sodišču, kjer mu sodijo zaradi spolne zlorabe otroka in pečanja z otroško pornografijo. Škandal je izbruhnil leta 2011, julija tega leta naj bi kriminalisti preiskali Reberčevi stanovanji v Ilirski Bistrici in Ljubljani, po poročanju občil pa naj bi iskali in tudi našli precej dokazov za potrditev suma, da naj bi zlorabil tri otroke, stare osem, 10 in 13 let.
V Ljubljani proti njemu poteka zaprto sojenje zaradi zlorabe položaja. A obtožba mu ne očita več, da je za potrebe španske rezidence popolnoma po nepotrebnem kupoval nenormalno količino različnih predmetov, s čimer naj bi proračun oškodoval za več kot 73 tisočakov. Ti očitki so zastarali, obtožba ga bremeni le še zaradi ponarejanja nekaterih računov in navideznega kupovanja letalskih vozovnic.
Na koprskem sodišču ga je država tožila, da naj ji vrne teh natanko 73.639 evrov za stvari, ki jih je nabavljal kot veleposlanik od februarja 2007 do predčasnega odpoklica avgusta 2010: med drugim je kupil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, sto zajemalk, pet vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol, 107 izvijačev, za 4700 evrov žarnic, za 40.200 evrov goriva, puščavsko podgano ...
Nakupom se ni mogel upreti
Toda s tožbo je pogorela, saj se je izkazalo, da Reberc za te nakupe sploh ni mogel biti odgovoren, saj zaradi bolezni ni bil sposoben razumeti pomena svojih ravnanj in jih imeti v oblasti. Slovenski veleposlanik v Španiji je bil torej neprišteven in ker ni bil zmožen ocenjevati realnosti, reagiral pa je v skladu s svojim doživljanjem bolezni, ne more biti odgovoren za škodo, ki jo je povzročil državi.Depresiven ali neprišteven?Da je z duševnostjo Petra Reberca nekaj hudo narobe, priča podatek, da se kar nekaj sodnih obravnav ni udeležil oziroma so odpadle, saj je bil ravno tedaj hospitaliziran na begunjski psihiatriji. Ko pa se je pred nekaj meseci ves bradat le pojavil na ljubljanski sodniji, kjer mu sodijo zaradi zlorabe položaja, je nerazumljivo momljal in se nenavadno zibal. Za hip se je predramil le, ko je siknil proti enemu od fotoreporterjev: »Prasec! Kurba komunistična!« V kazenskem postopku je zanj izdelal psihiatrično mnenje Peter Pregelj, ki pa je v nasprotju s Terzičem menil, da je bil kot veleposlanik le nekoliko zmanjšano prišteven zaradi depresije. A Reberc ima o Preglju svoje mnenje: »On je baraba.«
Psihiater Dragan Terzič je namreč ocenil, da je pri diplomatu že od sredine 90. let prisotna psihotična motnja, ki mu jo je zaradi nadpovprečne inteligence uspelo prikrivati, ob nastopu funkcije veleposlanika pa te službe sploh ni bil sposoben opravljati. Slišal je glasove in imel občutek, da ga zasledujejo, obsesivno-kompulzivna motnja pa se je navzven kazala v povsem iracionalnih dejanjih kopičenja nepotrebnih stvari. Glede dejanj, ki jih je storil pod vplivom motenj, je psihiater pojasnil, da je bila realitetna kontrola povsem zabrisana. Tudi če se je kdaj pa kdaj zavedal, da to, kar počne, ni v redu, se tem dejanjem ni mogel upreti.
Takega hišnega ljubljenčka si je omislil za rezidenco.
Država je dala Rebercu nekaj mesecev po odpoklicu iz Španije odpoved zaradi treh sklopov nepravilnosti, ki naj bi jih storil: nepravilne porabe proračunskih sredstev, visoke prekoračitve za reprezentanco in nespecificirane račune. In ta je enkrat zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja na ljubljanskem delovnem sodišču že tožil državo, vendar je izgubil. Preobrat je prineslo ravno koprsko mnenje Terziča, zato so delovni sodniki primer znova vzeli v roke in bodo torej v ponovljenem postopku za Petra Reberca tudi sami postavili psihiatra, ki naj ugotovi, ali je bil v času, ko je Slovenijo kot ugledni diplomat zastopal v Španiji, prišteven ali ne, nato pa bo sodnik Medved še enkrat odločil o tem, ali je iz službe odletel zakonito ali pa mu zares pripada odškodnina.
