KAJ IZBRATI?

Ravnateljica Kolenko: Kakovost delovnih zvezkov je marsikdaj zelo nizka

Učbeniški skladi so obvezni le v osnovnih šolah. Velike razlike so predvsem pri nakupu delovnih zvezkov.
Fotografija: Učna gradiva so brezplačna le za prvo triado osnovne šole. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Učna gradiva so brezplačna le za prvo triado osnovne šole. FOTO: Leon Vidic

Učna gradiva so eden večjih stroškov pred začetkom šolskega leta. V osnovnih šolah so učbeniški skladi obvezni, zato starši stroškov z učbeniki nimajo. A vsi ne uporabljajo učbenikov, cene delovnih zvezkov, ki jih izberejo učitelji in kupijo starši, pa so zelo različne. Podobno je v srednjih šolah, kjer učbeniški skladi niso obvezni. Razlike med šolami in stroški so lahko zelo velike.

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je sredi avgusta ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter pristojni državnozborski odbor pozvala k zakonodajnim spremembam, da bi bili učbeniški skladi tudi v srednjih šolah obvezni. V DOS pišejo, da bi to bila predvsem velika finančna razbremenitev staršev, »saj cena šolskih učbenikov za vsa leta srednješolskega izobraževanja lahko dosega tudi tisoč evrov«. Dodali so, da bi z učbeniškim skladom zagotovili enak dostop do učbenikov za vse, ta rešitev pa bi bila trajnostna.

Kaj so potrdili? FOTO: Infografika Delo
Kaj so potrdili? FOTO: Infografika Delo

Z ministrstva so že takoj ob pobudi DOS odgovorili, da večina srednjih šol učbeniške sklade ima, da pa je v srednjih šolah velika težava, ker je različnih izobraževalnih programov veliko, v posameznih programih pa sedi morda le nekaj dijakov. S tem interesa za pisanje učbenikov pri avtorjih ni. Pripravljajo pa učna gradiva, ki jih učitelji sproti prilagajajo in posodabljajo.

Kaj izbrati?

Prav hitra zastarelost učbenikov je velika težava, razlaga ravnatelj Gimnazije Poljane Srečko Zgaga. DOS je omenjeno gimnazijo posebej izpostavila, saj imajo učbeniški sklad le za prvi letnik. Takih gimnazij je v državi sedem, pojasnjuje Zgaga. Včeraj so imeli na šoli sejem rabljenih učbenikov. »Učbeniški sklad je za starše cenejša in lažja rešitev. Po drugi strani pa tretjina naših učiteljev sploh ne zahteva učbenikov, nekateri dijaki želijo učbenike ohraniti do mature, nekateri vanje pišejo. In ko učbenik za geografijo izide, je vsaj pri demografiji gotovo že zastarel. Pritiski, da bi vzpostavili učbeniški sklad za vse letnike, pa so zelo veliki,« pravi.

»Delovni zvezi velikokrat podpirajo lenobo«

Delovnih zvezkov od leta 2006 nihče ne potrjuje. Na to opozarja tudi ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko: »Kakovost delovnih zvezkov je marsikdaj zelo nizka, ne spodbujajo višjih taksonomskih stopenj, v njih je preveč podobnih nalog, ki urijo hitrost in ne uma. Tudi zato smo jih na naši šoli že pred leti začeli opuščati. Učbeniki sicer hitro zastarijo, ampak imajo strokovno presojo. Medtem ko delovni zvezki velikokrat podpirajo lenobo, vanje je treba samo kaj dopisati, dober učbenik pa je lahko precej boljši pripomoček, ker omogoča aktivnost. Otrok mora brati in sam pisati v zvezek. S tega vidika bi bilo dobro, če bi se učbeniški skladi povečali.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije