GREGORJEVO

Ptički že izvabili zajčke

Drugi marčni teden na Logaškem tradicionalno poteka v znamenju gregorjevega, praznika pomladi, ljubezni in druženja.
Fotografija: Čuki so napolnili trg pred cerkvijo sv. Nikolaja. Fotografije: Primož Hieng
Odpri galerijo
Čuki so napolnili trg pred cerkvijo sv. Nikolaja. Fotografije: Primož Hieng

Več kot dobro obiskan Gregorjev sejem je napolnil središče Logatca, tako z razstavljavci in stojnicami kot tudi z obiskovalci in kupci. Čeprav so se organizatorji leta 2020 dobro pripravili na vse dogodke v Gregorjevem tednu, so jih morali v zadnjem trenutku odpovedati, prav tako vsakoletni Gregorjev sejem. Novi koronavirus je tako že dvakrat prekrižal načrte, letos pa jim je ob sproščanju protikoronskih ukrepov le uspelo izpeljati dogodke in sobotni sejem. Organizatorji, Občina Logatec in Komunalno podjetje Logatec, so imeli izjemno srečo z odličnim, a nekoliko hladnim vremenom, tako da so se v Logatec stekali obiskovalci iz vse Slovenije.

V znamenju velike noči

Vlasta Celec se ukvarja z izdelavo lectovih src.
Vlasta Celec se ukvarja z izdelavo lectovih src.
Praznovanje gregorjevega na Logaškem prirejajo že celo stoletje. »Zdi se, da so ljudje že močno pogrešali tovrstne dogodke,« je povedal eden od prodajalcev, ki so zavzeli stojnice na Cankarjevi in Notranjski cesti, na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja pa so postavili oder za glasbenike in pevce skupine Čuki, ki so bili tudi svojevrstni magnet za mlade in nekoliko manj mlade obiskovalce. Ob množici stojnic s tekstilom in obutvijo so svoje izdelke razporedili krošnjarji iz Ribnice in drugih krajev s svojo znamenito suho robo in metlami vseh oblik. Letos so še posebno v modi iz slame izdelani zajci, bogato okrašeni, ki že naznanjajo, da se približuje velika noč. Kar malo dvomimo, da so zajce iz slame napravile slovenske roke, prej bi lahko rekli, da so se k nam zatekli s Kitajske ali druge države z množično proizvodnjo.

Ampak Slovenci imamo dovolj lepih stvari, ki naznanjajo bližajoče se praznike. Butarice na primer, ki jih pridne roke izdelajo iz obarvanih oblancev. Tudi te so bile že na prodaj na sejmu. Na ogled in kajpak za prodajo jih je postavila tudi Hilda Bregar iz Šmartnega pod Šmarno goro. »Oblance, ki so primerni za izdelavo butaric, po navadi kupim v Sostrem pri Ljubljani,« je povedala Bregarjeva. »Poglejte moje roke. Trdo sem delala, da lahko pred cvetno nedeljo ponudim butarice. Oblance sama pobarvam, nato pa pri pletenju dodajam različno zelenje, med drugim reso, cipreso in celo oljčne vejice. Kako naj ohranijo svežino do cvetne nedelje, sprašujete? Lahko jih shranite v hladilniku, nekateri jih dajo tudi v zamrzovalnik. Že kakšnih deset let se ukvarjam z izdelavo butaric, kar pa ni tako lahko delo.«

Kipar car

Zajci so se pomešali med suho robo.
Zajci so se pomešali med suho robo.
Med posebneži, v pozitivnem smislu, seveda, je bil Tadej Domen Nagode iz Rovt nad Logatcem, ki pravi, da je že od nekdaj čutil željo po ustvarjanju in oblikovanju lesa. Zdaj ustvarja pod blagovno znamko Kipar car, kiparjenje z motorko. Leta 2006 je svojo željo uresničil in tako je nastala prva lesena skulptura. To je bil orel, ki ga je posvetil staršem. »Z izdelovanjem lesenih skulptur se je ukvarjal že moj praded, ki se je kiparjenja naučil v Kamniku,« je v svojem ličnem prospektu zapisal Tadej, ki ga je bilo težko zmotiti, saj je bilo okrog njega in njegovih izdelkov vedno veliko obiskovalcev, med njimi tudi logaški župan Berto Menard. »Praded je izdeloval bohke za bohkov kot in jaslice. Lesene jaslice, ki jih je izdelal med prvo svetovno vojno, so se ohranile do danes. Skulpture izdelujem z motorno žago, iz debel dreves. Lahko tudi iz drevesa, ko je še ukoreninjeno. Največ uporabljam hrastova debla, saj dobro prenašajo različne vremenske razmere. Vsak kos debla je obdelan z veliko ljubezni in truda. Poleg neponovljive obdelave daje skulpturam unikatnost tudi les s svojo strukturo letnic in grč.«

Iz Murske Sobote so se v Logatec pripeljali člani družine Celec, kjer se ukvarjajo z medičarstvom. Korenine družinske obrti segajo v 30. leta prejšnjega stoletja. »Takrat je naš dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico,« nam je povedala Vlasta Celec in dodala, da se zdajšnja generacija z izdelavo lectovih src in peko medenjakov ukvarja že 26 let. »Mož Gregor je zadolžen za peko, jaz pa se ukvarjam z barvanjem in risanjem motivov na medenjake. Zadnji dve leti sta bili bolj žalostni, ker ni bilo sejmov, zato smo se razveselili povabila iz Logatca.«

Presenetila nas je tudi Sadno-zeliščna hiša Kikrca iz Drnovka v Goriških brdih. Nuša Matuc je nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji: »Ukvarjam se z izdelavo najrazličnejših marmelad in džemov. Oče Žarko skrbi za pridelavo sadja, med drugim za breskve, marelice, slive, kakije in drugo sadje, jaz pa vse to predelam in napolnim kozarčke. Pri nas nastajajo še likerji, sadje tudi sušimo, v ponudbi pa imamo tudi zeliščne čaje. Veliko pozornosti posvečam končnemu videzu izdelkov. Kaj pomeni ime Kikrca, ki je naša blagovna znamka? Tako v Brdih pravimo lončku za belo kavo.«

Tadej Domen Nagode je svoje ustvarjanje predstavil logaškemu županu Bertu Menardu.
Tadej Domen Nagode je svoje ustvarjanje predstavil logaškemu županu Bertu Menardu.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije