PRITISKI NA ŠOLE

Psiholog Musek Lešnik kritičen: »Šola ima avtonomijo? Malo morgen!«

Kdo posega v delovanje vzgojno-izobraževalnih sistemov?
Fotografija: Kristjan Musek Lešnik, psiholog. FOTO: Jože Suhadolnik 
Odpri galerijo
Kristjan Musek Lešnik, psiholog. FOTO: Jože Suhadolnik 

V dvorani Državnega sveta danes poteka posvet na temo vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ti se namreč soočajo »z vedno pogostejšimi intenzivnim poseganjem zunanjih deležnikov neposredno v izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa«.

V nadaljevanju opisa posveta so zapisali, da zunanji deležniki brez zadržkov posegajo na področje strokovnega delovanja učiteljev in vodstev, pri čemer jih največkrat vodijo zahteve po prilagajanju sistema njihovim individualnim interesom. »Obseg in intenziteta pritiskov vedno bolj vplivata na strokovno delo zaposlenih, kakovost izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa in delovanje zavodov.«

Cilj posveta je »spodbuditi odločevalce k hitrejšemu in odločnejšemu ukrepanju na tem področju, ki začenja usodno posegati v delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema«. Na posvetu, ki ga povezujeta Branimir Štrukelj in predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, bodo razpravljali še drugi ravnatelji.

Psiholog nalil čistega vina

Pred posvetom je svoje misli v zapisu na facebooku strnil Kristijan Musek Lešnik. Pravi, da bi si posvet zaslužil nekoliko drugačen naslov. Sam bi ga poimenoval: »Spominska slovesnost v počastitev pedagoške avtonomije, mamutov, kočij, Titanika in drugih izginulih reči, ki so danes le še zbledel spomin in gradivo za zgodovinarje.«

Psiholog je zapisal, da šola nima avtonomije pri sprejemanju šolskega reda, ne pri vzgojnem ukrepanju, ne pri vzgojnem delovanju, niti ne pri kadrovanju in izbiri izobraževalnih vsebin.

»Šola ima avtonomijo pri sprejemanju pravil šolskega reda? Malo morgen. Če se že med sprejemanjem pravil pogovarjamo o alternativnih rešitvah za tiste mame, ki bodo rekle, da se s tem ne strinjajo in da to za njihove otroke ne bo veljalo, je bolje vse skupaj vreči v smeti kot vsem otrokom na šoli dati izkušnjo, da pravila ne veljajo za vse in da se že v šolskih klopeh delijo na tiste, za katere pravila veljajo, in tiste, za katere ne.

Šola ima avtonomijo pri vzgojnem ukrepanju? Malo morgen, če lahko inšpekcija razveljavi vzgojni opomin učencu, ki je poškodoval vrstnika, z utemeljitvijo, da je šola kršila načelo postopnosti, ker pred tem dogodkom ni zabeležila nobenega drugega otrokovega kiksa.

Šola ima avtonomijo? Malo morgen, če je prisiljena vpisati otroka, ki je pred tem zganjal nasilje nad njenimi učenci, ki ga je obravnavala celo policija ... zdaj bodo pa njegove žrtve prisiljene sedeti z njim v razredu, ker pač živi v tem šolskem okolišu.

Šolska avtonomija ... je, kar se tiče vzgojnega delovanja, danes približno tam, kjer so ostanki Titanika in mamutov. Globoko pod vodo oziroma zemljo, z redkimi artefakti v muzejih. Enega od zadnjih žebljev v njeno krsto so že zdavnaj zabili tisti pravni veleumi, ki niso in še vedno ne razumejo, da bi morali biti vzgojni ukrepi v šoli namenjeni učenju odgovornosti in prevzemanja posledic ... in so vzgojno delovanje šol zakoličili z logiko kazenskega prava.«

Njegov celotni zapis lahko preberete v spodnji objavi.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije