Prihajajo oblaki rumenega prahu, ki imajo lahko na ljudi neželen vpliv
Ob repu januarja nas razvaja jasno in sončno vreme. V višjeležečih predelih so temperature zraka nadpovprečno visoke, na 1500 metrih so v zadnjih dneh januarja namerili okoli 5 °C, na 2500 okoli 2 °C. Sneg se podnevi juži, ponoči zmrzuje, na prisojnih legah pa kopni. Zaradi temperaturne inverzije so marsikatera prisojna pobočja v sredogorju že popolnoma kopna, počasi pa snežna odeja kopni tudi v nižjih predelih in kotlinah.
Sezona leske
Pomlad je resda še daleč, kar pa ne pomeni, da še ni prvih težav z alergijami na cvetni prah. V nižinskem svetu Slovenije se sezona cvetnega prahu začne s cvetenjem leske in jelše. V Primorju je poleg teh dveh vrst v zraku še cvetni prah cipres. Naštete rastlinske vrste so vir prvih obremenitev z alergenim cvetnim prahom v letu.
Lapuh je med prvimi spomladanskimi rastlinami, ki zacvetijo.
Najprej sneženje in nato nizke temperature so v preteklih dneh še onemogočali sproščanje večjih količin cvetnega prahu. Z napovedanim toplejšim vremenom pa se v nižinah že začenja cvetenje leske. Dnevna obremenitev z alergogenim cvetnim prahom bo postopoma naraščala. Glede na biovremensko napoved je pričakovati srednje visoke obremenitve, na severovzhodu so možne tudi visoke obremenitve s cvetnim prahom, v Primorju pa bo obremenitev s cvetnim prahom leske in cipresovkami do srednje visoka.
Na sončnih legah v višjeležečih predelih zaradi temperaturnega obrata in višjih temperatur leska v vetru že sprošča oblake rumenega prahu. Leska je dvodomna rastlina, moški cvetovi so mačice, ki se razvijejo poleti in prezimijo. Odprejo se zgodaj spomladi. Ženski cvetovi pa so skriti v cvetnih brstih, iz katerih izraščajo majhne rdeče brazde. V povprečju se sezona leske začne sredi januarja, jelše pa v začetku februarja. Ciprese v Primorju zacvetijo skoraj hkrati z jelšo.
Prvi na plan lapuh
Lapuh je med prvimi spomladanskimi rastlinami, ki zacvetijo, ko skopni sneg. To je rumena cvetlica z močnim socvetjem, ki zraste na 10 do 25 cm visokem luskastem steblu. Šele po cvetenju zrastejo listi. Najraje raste na vlažnih ilovnatih tleh. Najdemo jo na železniških in cestnih nasipih, po grušču ob potokih in na njivah. Prve cvetove opazimo že v začetku februarja, na senčnih legah pa šele aprila. Navadni lapuh velja za eno najstarejših zelišč, ki so jih uporabljali proti kašlju.
40 dni po božiču
Drugega februarja bo 40 dni po božiču. Takrat se v Katoliški cerkvi zaznamuje praznik Jezusovega darovanja v templju, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, saj na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljajo sveče. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo imajo zato doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo ali točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave. Sveča ima velik simbolni pomen, saj ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme. Po starem običaju se na svečnico pospravijo jaslice in se s tem konča tudi božični čas. Vsakič, ko se približuje svečnica, pa tradicija ponuja kar nekaj vremenskih izročil, ki ob današnjih turbulentnih podnebnih spremembah le še stežka zdržijo. Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila. Ali pa: Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
