ZAPIRANJE
Prihaja teden težkega boja
Janša sporočil, da se Slovenija znova zapira. Vse več ljudi potrebuje zdravljenje zaradi covida-19.
Odpri galerijo
V sredo je bilo spet rekordno. FOTO: Jože Suhadolnik
»Pred nami je naslednji teden, ki bo teden boja za zaustavitev virusa med nami,« je premier Janez Janša včeraj napovedal nove, še strožje ukrepe, ki bodo začeli veljati v soboto. Tako se bodo zaprli gostinski obrati (dovoljena bo le dostava hrane), hotelske kapacitete, trgovski centri (odprte bodo le živilske trgovine, za gradbeni in tehnični material, za hrano za živali), vrtci, dijaški in študentski domovi. Javni potniški promet pa bo šel na t. i. plan D, kar pomeni, da bo deloval le s tretjino kapacitet.
Janša je še povedal, da bodo odloki veljali en teden, bo pa vlada konec prihodnjega tedna še enkrat preverila stanje in ugotovila, ali jih bo treba podaljšati. Premier je napovedal možnost omejitve gibanja na občine kot spomladi, odločitev o tem bo znana v prihodnjih dneh. Vlada tudi preverja možnost množičnega testiranja na novi koronavirus.
Da bi bila ustavitev javnega življenja, t. i. lockdown, rešitev problema, to je čedalje hitrejše širjenje novega koronavirusa in posledično zbolevanje za njim, je že na včerajšnji dopoldanski novinarski konferenci menil izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana. »Je skrajni ukrep, a v prvem valu je deloval,« je še poudaril.
V sredo je bilo potrjenih rekordnih 1663 okužb ob 6215 opravljenih testih, delež pozitivnih testov je 26,76-odstoten. V bolnišnicah se zdravi 357 bolnikov s covidom-19, 62 jih potrebuje intenzivno zdravljenje, 32 so jih odpustili iz bolnišnice, devet bolnikov je umrlo, skupno doslej 211. Najhuje je v gorenjski regiji, ki ima največ okuženih na 100.000 prebivalcev (759), sledita koroška in osrednjeslovenska. Pogoj za uvrstitev med rdeče regije je včeraj dosegla tudi obalno-kraška regija.
Epidemiološke razmere se dramatično slabšajo, okuženih je vse več ljudi, strokovnjaki ocenjujejo, da je aktivno okuženih od 15.000 do 20.000. Vse več jih potrebuje bolnišnično zdravljenje, tudi na intenzivnih oddelkih. »Za zdaj razmere še obvladujejo, skrbi pa nas, da število pripravljenih postelj ne bo dovolj,« je dejal dr. Jereb in izpostavil še en problem: zbolevajo tudi zdravstveni delavci, po zadnjih podatkih jih je v UKC Ljubljana okuženih več kot 100. Sicer pa so zdravstveni delavci že zdaj izčrpani, pravi Jereb: »Sodelavci delajo na robu zmogljivosti, upam, da bomo zdržali.« Kot vemo, se bo določen del kadra iz necovid oddelkov preusmeril na covid-19 oddelek, pripravljene imajo tudi rezervne postelje, v Ljubljani sta to ortopedska klinika in bolnišnica Petra Držaja, skupno 170 navadnih in 50 postelj za intenzivno zdravljenje. V bolnišnicah ustavljajo dejavnosti, ki niso nujne in jih je mogoče za nekaj časa preložiti.
Od 62 bolnikov na oddelkih za intenzivno zdravljenje jih je v ljubljanskem UKC 22, najstarejši ima 85 let, najmlajši 42. »Imamo tudi tri otroke, nihče ni ogrožen,« je pojasnil dr. Jereb in še, da razlog za bolnišnično zdravljenje ni covid-19, ampak potrebujejo oskrbo zaradi vodenja druge bolezni.
Čas hospitalizacije na oddelkih za intenzivno zdravljenje se zdaj ne razlikuje od tistega v prvem valu. V povprečju se pacienti tam zdravijo od dva do tri tedne, nekateri pa tudi več kot mesec dni in so ves ta čas umetno predihavani.
In zakaj se covid-19 tako močno širi? Ne gre za spremenjen virus, podoben je kot tisti v prvem valu, pravi Jereb in še, da niti nižje temperature niso krive, temveč lahko to pripišemo razširjenosti virusa v populaciji. Glavni razlog za to pa je neupoštevanje ukrepov. »Ko se število okuženih dvigne nad kritično maso, imamo ta problem, s katerim se danes soočamo. Upam, da se vsak zaveda, da je vsak stik zunaj doma lahko rizičen. Problem je velik, ne gre ga podcenjevati.«
V zaprtih javnih prostorih, kot so trgovine, torej nosimo maske, prav tako so te obvezne zunaj, obenem skrbimo za primerno fizično distanco: »Če govorimo o normalnem druženju, sta dva metra zelo verjetno dovolj. Pri določenih športnih aktivnostih pa kapljice letijo dlje, tudi pet in deset metrov.«
V sredo je bilo spet rekordno. FOTO: Jože Suhadolnik
Janša je še povedal, da bodo odloki veljali en teden, bo pa vlada konec prihodnjega tedna še enkrat preverila stanje in ugotovila, ali jih bo treba podaljšati. Premier je napovedal možnost omejitve gibanja na občine kot spomladi, odločitev o tem bo znana v prihodnjih dneh. Vlada tudi preverja možnost množičnega testiranja na novi koronavirus.
Da bi bila ustavitev javnega življenja, t. i. lockdown, rešitev problema, to je čedalje hitrejše širjenje novega koronavirusa in posledično zbolevanje za njim, je že na včerajšnji dopoldanski novinarski konferenci menil izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana. »Je skrajni ukrep, a v prvem valu je deloval,« je še poudaril.
Cepljenje proti gripiNe le covid-19, težave nam lahko povzroči tudi gripa, katere sezona se šele začenja, a k sreči se proti tej bolezni lahko zavarujemo s cepljenjem. To je letos za vse vključene v zdravstveno zavarovanje brezplačno in verjetno je tudi zato zanimanje izjemno veliko. Slovenija je naročila 270.000 odmerkov cepiva proti gripi (to se naroča pol leta pred začetkom cepljenja, torej aprila), so nam sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Doslej smo prejeli 250.000 odmerkov, dobavo 20.000 pričakujemo v sredini novembra. V manj kot dveh tednih smo izdali več kot 200.000 odmerkov, v naslednjih dneh bo razdeljeno še preostalo cepivo izvajalcem cepljenja, ki so cepivo naročili.« Na NIJZ so nam povedali še, da so v celotni lanski sezoni izdali 182.000 odmerkov. Do zdaj so prejeli cepivo proti gripi vsi izvajalci cepljenja, ki so ga naročili pravočasno, so nam sporočili in še: »Zainteresirane pozivamo, naj se naročijo pri svojem zdravniku ali v najbližjem zdravstvenem domu, da se bodo lahko čim prej cepili.«
V sredo je bilo potrjenih rekordnih 1663 okužb ob 6215 opravljenih testih, delež pozitivnih testov je 26,76-odstoten. V bolnišnicah se zdravi 357 bolnikov s covidom-19, 62 jih potrebuje intenzivno zdravljenje, 32 so jih odpustili iz bolnišnice, devet bolnikov je umrlo, skupno doslej 211. Najhuje je v gorenjski regiji, ki ima največ okuženih na 100.000 prebivalcev (759), sledita koroška in osrednjeslovenska. Pogoj za uvrstitev med rdeče regije je včeraj dosegla tudi obalno-kraška regija.
Okuženih 20.000 ljudi
Epidemiološke razmere se dramatično slabšajo, okuženih je vse več ljudi, strokovnjaki ocenjujejo, da je aktivno okuženih od 15.000 do 20.000. Vse več jih potrebuje bolnišnično zdravljenje, tudi na intenzivnih oddelkih. »Za zdaj razmere še obvladujejo, skrbi pa nas, da število pripravljenih postelj ne bo dovolj,« je dejal dr. Jereb in izpostavil še en problem: zbolevajo tudi zdravstveni delavci, po zadnjih podatkih jih je v UKC Ljubljana okuženih več kot 100. Sicer pa so zdravstveni delavci že zdaj izčrpani, pravi Jereb: »Sodelavci delajo na robu zmogljivosti, upam, da bomo zdržali.« Kot vemo, se bo določen del kadra iz necovid oddelkov preusmeril na covid-19 oddelek, pripravljene imajo tudi rezervne postelje, v Ljubljani sta to ortopedska klinika in bolnišnica Petra Držaja, skupno 170 navadnih in 50 postelj za intenzivno zdravljenje. V bolnišnicah ustavljajo dejavnosti, ki niso nujne in jih je mogoče za nekaj časa preložiti.
Če govorimo o normalnem druženju, sta dva metra zelo verjetno dovolj.
Od 62 bolnikov na oddelkih za intenzivno zdravljenje jih je v ljubljanskem UKC 22, najstarejši ima 85 let, najmlajši 42. »Imamo tudi tri otroke, nihče ni ogrožen,« je pojasnil dr. Jereb in še, da razlog za bolnišnično zdravljenje ni covid-19, ampak potrebujejo oskrbo zaradi vodenja druge bolezni.
Čas hospitalizacije na oddelkih za intenzivno zdravljenje se zdaj ne razlikuje od tistega v prvem valu. V povprečju se pacienti tam zdravijo od dva do tri tedne, nekateri pa tudi več kot mesec dni in so ves ta čas umetno predihavani.
Krivo neupoštevanje ukrepov
In zakaj se covid-19 tako močno širi? Ne gre za spremenjen virus, podoben je kot tisti v prvem valu, pravi Jereb in še, da niti nižje temperature niso krive, temveč lahko to pripišemo razširjenosti virusa v populaciji. Glavni razlog za to pa je neupoštevanje ukrepov. »Ko se število okuženih dvigne nad kritično maso, imamo ta problem, s katerim se danes soočamo. Upam, da se vsak zaveda, da je vsak stik zunaj doma lahko rizičen. Problem je velik, ne gre ga podcenjevati.«
1663
okužb z novim koronavirusom je bilo potrjenih v sredo, največ doslej.
okužb z novim koronavirusom je bilo potrjenih v sredo, največ doslej.
V zaprtih javnih prostorih, kot so trgovine, torej nosimo maske, prav tako so te obvezne zunaj, obenem skrbimo za primerno fizično distanco: »Če govorimo o normalnem druženju, sta dva metra zelo verjetno dovolj. Pri določenih športnih aktivnostih pa kapljice letijo dlje, tudi pet in deset metrov.«
