JUBILEJ
Pri stotih vedno dobre volje
Štefanija Mervič je v Domu Taber praznovala visoki jubilej.
Odpri galerijo
Še vedno je za hece.
ŠMARTNO – V Domu Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je bilo minuli petek slovesno. Štefanija Mervič je v družbi domačih in sostanovalcev praznovala stoti rojstni dan, rodila se je sicer 7. aprila. Poleg direktorice doma Elizabete Pristav-Bobnar so ji čestitali župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, Nada Bogataj Kržan, namestnica vodje župana Mestne občine Kranj, ter predstavniki krajevne skupnosti Primskovo. Mervičeva je tako postala druga stanovalka Doma Taber, ki je od odprtja leta 2015 praznovala tako visoki življenjski jubilej, 31. januarja letos je stoti rojstni dan prva dočakala Marijana Lavrič.
Štefanija Mervič zase pravi, da je za hece! Na življenje v domu za ostarele se je hitro navadila, vedo povedati tako svojci kot tisti, ki skrbijo zanjo. Še vedno je čila in zmeraj dobre volje. Noge je ne držijo več kot nekoč, spomin pa ima zelo dober.
Rodila se je v Ljubljani, kjer je v Trnovem preživela otroštvo. Hotela je postati učiteljica, pa ji ni bilo dano. Življenje ji je na pot postavljalo ovire, vendar jih je premagovala z neomajno voljo. Najprej se je družina preselila v Velenje, od koder sta bila z možem leta 1941 izseljena, naprej na Hrvaško, potem v Bosno, pristala pa sta v Dalmaciji. Po osvoboditvi so z družino stanovali v Velenju, Trbovljah in nazadnje v Kranju. Rodila sta se jima sin Branko in hči Vlasta. S sinovo družino so živeli v hiši v Kranju. Gospa je zdaj vdova. Vse življenje je bila gospodinja. Skrbela je za dom in družino in pozneje za vnuke. Rada je pomagala otrokom iz bližnje in daljne soseščine in jih tudi inštruirala. V prostem času je urejala vrt, šivala za družino in pletla.
Kot je v nagovoru poudarila Nada Bogataj Kržan, je v življenju opravila veliko dobrega. Ob jubileju ji je v imenu župana Boštjana Trilarja izročila častno listino Mestne občine Kranj.
Štefanija je bila včlanjena v več društev in organizacij: Zvezo borcev NOB, Rdeči križ in Društvo upokojencev Kranj. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v torto, slavje pa so prijetno popestrili člani cerkljanske folklorne skupine in Cerkljanski gavnarji.
Štefanija Mervič zase pravi, da je za hece! Na življenje v domu za ostarele se je hitro navadila, vedo povedati tako svojci kot tisti, ki skrbijo zanjo. Še vedno je čila in zmeraj dobre volje. Noge je ne držijo več kot nekoč, spomin pa ima zelo dober.
V domu so ji pripravili slastno torto. Fotografije: Janez Kuhar
Rodila se je v Ljubljani, kjer je v Trnovem preživela otroštvo. Hotela je postati učiteljica, pa ji ni bilo dano. Življenje ji je na pot postavljalo ovire, vendar jih je premagovala z neomajno voljo. Najprej se je družina preselila v Velenje, od koder sta bila z možem leta 1941 izseljena, naprej na Hrvaško, potem v Bosno, pristala pa sta v Dalmaciji. Po osvoboditvi so z družino stanovali v Velenju, Trbovljah in nazadnje v Kranju. Rodila sta se jima sin Branko in hči Vlasta. S sinovo družino so živeli v hiši v Kranju. Gospa je zdaj vdova. Vse življenje je bila gospodinja. Skrbela je za dom in družino in pozneje za vnuke. Rada je pomagala otrokom iz bližnje in daljne soseščine in jih tudi inštruirala. V prostem času je urejala vrt, šivala za družino in pletla.
Štefanija Mervič z gosti in cerkljanskimi folkloristi
Kot je v nagovoru poudarila Nada Bogataj Kržan, je v življenju opravila veliko dobrega. Ob jubileju ji je v imenu župana Boštjana Trilarja izročila častno listino Mestne občine Kranj.
Štefanija je bila včlanjena v več društev in organizacij: Zvezo borcev NOB, Rdeči križ in Društvo upokojencev Kranj. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v torto, slavje pa so prijetno popestrili člani cerkljanske folklorne skupine in Cerkljanski gavnarji.
