Pravoslavci nameravali plavati do križa, a Savinja jim jo je zagodla
Pravoslavni verniki so včeraj na celjski Špici pripravili tradicionalno plavanje za križ. Tega pripravijo ob prazniku Gospodovega razglašenja in Jezusovega krsta v reki Jordan. Tradicija ob tako imenovanem bogojavljanju je v pravoslavnih deželah zelo razširjena, tisti, ki prvi priplava do križa, pa naj bi imel srečo vse leto. No, letos pravega plavanja ni bilo, saj je bil tok deroče Savinje premočan.
Plavanje je bilo zato bolj skok v mrzlo reko, ki je včeraj imela slabe štiri stopinje Celzija, sneg pa je prekrival bregove. Kljub vsemu pa je bilo slovesno. Začelo se je z obredom na bregu, kjer so plavalci pokleknili v sneg. Po blagoslovu so se zvrstili pri skoku v vodo do križa.
Velik pomen za pravoslavne
Plavalci so bili večinoma iz Celja in okolice, Momčilo Banović je prišel iz Slovenskih Konjic, letos praznuje 60-letnico. »Prvič sem prišel plavat za križ, pa ne znam plavati. Bila je zelo lepa izkušnja. Upam, da bo še kdaj. Če Bog da, pridem tudi naslednje leto. Za pravoslavne ima to velik pomen.«
Prvič sem prišel plavat za križ, pa ne znam plavati.
Plaval je tudi 25-letni Lazar Stojanov, ki se je iz Srbije v Velenje preselil pred šestimi leti. Plaval je že v Srbiji in dvakrat v Celju: »Danes je bilo drugače, ker je reka zelo močna. Običajno plavamo 33 metrov do križa in tisti, ki prvi pride, je zmagovalec. Čeprav ne gre za zmago. Zame je najpomembnejša tradicija.« Eden izmed plavalcev pa je poudaril, da ne gre za izziv: »To nima zveze s športom. To je za nas verskega pomena. Običajno sem se pripravljal, letos nič, ker je bilo tako toplo. Potem pa je prav danes padel sneg.«
Plavanja za križ se je letos kot gledalec udeležil tudi upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. »S škofom sva se pogovarjala pred nekaj dnevi in je izrazil željo, da bi prišel. Pa smo ga povabili. Prišli so ljudje od vsepovsod in je prav veselo,« je dejal celjski paroh Goran Šljivić.
