MOJ MIR
Posestvo Vidov brejg bo center za revitalizacijo
V Fokovcih v osrčju Goričkega dobiva vila Moj mir iz leta 1927 novo preobleko in namen.
Odpri galerijo
Lastnica posestva Vidov brejg Tatjana Buzeti je tudi direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo. FOTO: Mavric Pivk
Glede na to, da je na Goričkem in v Prekmurju veliko starih in zanimivih stavb, kmetij in posestev, ki propadajo, je dobrodošla vsaka pobuda za ohranitev dediščine. Nekaj takega se bo kmalu zgodilo s staro vilo Moj mir, ki jo želita nova lastnika, gre za znana Prekmurca Tatjano Buzeti in Robina Kozarja, spremeniti v center revitalizacije. Lastnika sta nepremičnino za svoj projekt iskala leto dni in jo našla v stari kmetiji v Fokovcih.
»Moj mir iz leta 1927 obdajata čudovita energija in mir, obnova pa je primer iskanja novih priložnosti, povezovanja naravnih in človeških virov v okolju ter udejanjanje dolgoletnih sanj,« pravita partnerja in lastnika. Kozar pravi, da bodo dela »predvidoma začeli spomladi, v najboljšem primeru pa jih bomo zaključili v petih letih«.
Vila je primer kulturne dediščine, ki jo je na Goričkem težko najti. Ima visoke strope in dekorativno stavbno pohištvo, krušno peč, zidana pa je iz gline, ki je bila žgana na samem posestvu.
V projektu je Tatjana Buzeti odgovorna za vse, kar je povezano z zelišči, saj je strokovnjakinja na tem področju in prehranska svetovalka. Kmetija bo tesno povezana s to dejavnostjo, organizirali bodo izobraževanja s področja zeliščarstva, jih vključili v ponudbo in seveda tudi pridelovali.
Robin Kozar zatrjuje, da bodo na podstrešju uredili sobe za turiste, ki iščejo mir v naravi in si želijo aktivnega preživljanja prostega časa. Povezali bodo naravo, človeka in umetnost ter sčasoma ustvarili center revitalizacije. »Posestvo Vidov brejg je bilo zanemarjeno in zaraščeno, po enoletnem čiščenju pa se že vidi, kje sta nekoč stala sadovnjak in vinograd, stara sadna drevesa so zadihala tudi po travnikih v okolici,« še pojasni Kozar. Pri čiščenju so se za zelo koristne izkazale koze, ki so se podale v najbolj trdovratno robidovje. Za boj proti plevelu pa so po njivah zasadili ajdo.
Kot je še povedal Kozar, so se zelo dobro ujeli s sosedi, ki so jih sprejeli z odobravanjem, ko so jim obljubili, da v naravo ne bodo posegali, v projekt in ponudbo pa bodo vključili tudi njihovo pomoč in dobrine.
Na obledeli fasadi se še vidi letnica izgradnje. Foto: Oste Bakal
»Moj mir iz leta 1927 obdajata čudovita energija in mir, obnova pa je primer iskanja novih priložnosti, povezovanja naravnih in človeških virov v okolju ter udejanjanje dolgoletnih sanj,« pravita partnerja in lastnika. Kozar pravi, da bodo dela »predvidoma začeli spomladi, v najboljšem primeru pa jih bomo zaključili v petih letih«.
Posestvo je bilo zanemarjeno in zaraščeno. Foto: Oste Bakal
Vila je primer kulturne dediščine, ki jo je na Goričkem težko najti. Ima visoke strope in dekorativno stavbno pohištvo, krušno peč, zidana pa je iz gline, ki je bila žgana na samem posestvu.
V projektu je Tatjana Buzeti odgovorna za vse, kar je povezano z zelišči, saj je strokovnjakinja na tem področju in prehranska svetovalka. Kmetija bo tesno povezana s to dejavnostjo, organizirali bodo izobraževanja s področja zeliščarstva, jih vključili v ponudbo in seveda tudi pridelovali.
Stara sadna drevesa so zadihala po travnikih v okolici.
Robin Kozar zatrjuje, da bodo na podstrešju uredili sobe za turiste, ki iščejo mir v naravi in si želijo aktivnega preživljanja prostega časa. Povezali bodo naravo, človeka in umetnost ter sčasoma ustvarili center revitalizacije. »Posestvo Vidov brejg je bilo zanemarjeno in zaraščeno, po enoletnem čiščenju pa se že vidi, kje sta nekoč stala sadovnjak in vinograd, stara sadna drevesa so zadihala tudi po travnikih v okolici,« še pojasni Kozar. Pri čiščenju so se za zelo koristne izkazale koze, ki so se podale v najbolj trdovratno robidovje. Za boj proti plevelu pa so po njivah zasadili ajdo.
Povezali bodo naravo, človeka in umetnost ter ustvarili center revitalizacije.
Kot je še povedal Kozar, so se zelo dobro ujeli s sosedi, ki so jih sprejeli z odobravanjem, ko so jim obljubili, da v naravo ne bodo posegali, v projekt in ponudbo pa bodo vključili tudi njihovo pomoč in dobrine.
