Pomagajmo Ukrajincem z medicinsko opremo!
Najhujše vojne grozote, ki se zdaj dogajajo v Ukrajini, so navadno očem tujih javnosti skrite. Mednje spadajo tudi različne poškodbe žrtev bombnih napadov in obstreljevanj. Pred njimi ni varen prav nihče. Vojaki, ki so v prvih bojnih linijah, so sicer najpogostejše žrtve, a že na stotine mrtvih civilistov in že mnogo več ranjenih kaže na to, kakšno zlo doživlja povsem nedolžen narod.
Vojne poškodbe so tamkajšnjim zdravnikom znane še iz časa nekdanje Sovjetske zveze, ko se je ta bojevala z Afganistanom. Za zdajšnje generacije je to le temačno poglavje zgodovine, vendar pa so pravkar priča vojni v domačem okolju. Ta se je v Ukrajini, sicer v manjšem obsegu, začela že pred osmimi leti, ko si je Ruska federacija z Vladimirjem Putinom na čelu prisvojila polotok Krim, napete razmere in spopadi pa so praktično ves čas v ukrajinskem Donbasu.
Za najnujnejše pripomočke
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati pri nakupu prepotrebne medicinske opreme za bolnišnico v Lvovu, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Ukrajino, sklicna številka 7249. Odslej lahko pomagate tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
»Pacientov z vojnimi poškodbami je bilo v preteklosti že veliko, zdaj, ko je Rusija odkrito napadla celotno Ukrajino, pa se je njihovo število seveda močno povečalo. Poudariti pa moram, da vojnih poškodb nimajo samo vojaki, ampak so med njimi tudi civilisti, odrasli in mlajši, ki so postali žrtve vojnih zločinov ruskega agresorja,« je jasen Rostislav Gubič, ki zadnjih deset let živi v Sloveniji.
Pozna razmere
V Ukrajini je bil zaposlen na centru za urgentno medicino, oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo. Delal je na zahodu države, v mestu Lvov, ki je ravno zadnje dni vse pogostejša tarča ruskih bomb. Število prebivalcev v mestu, ki je bilo prej 2,5 milijona, se je zadnji mesec povečalo, saj je tam poiskalo zatočišče mnogo bežečih Ukrajincev. Povečalo pa se je tudi število ranjenih, katerih preživetje in uspešna rehabilitacija sta odvisna zlasti od zdravniške pomoči. Strokovnega znanja je resda dovolj, a primanjkuje kadra, predvsem pa specializirane opreme. Rostislav Gubič pravi, da so razmere po državi različne: »Na frontni črti morajo pogosto zdravniki in medicinske sestre opravljati svoj poklic v grozljivih razmerah, pod raketnim ognjem, večkrat v podzemnih zakloniščih, v hudih stiskah z vodo, elektriko, ni ustreznih sterilnih pogojev, da ne govorim o pomanjkanju sanitetnega materiala in zdravil.«
Kot pravi, zdravstveno osebje, ki ga primanjkuje, v takšnih razmerah opravlja herojsko delo, običajni delovnik pogosto prekoračijo za dvakrat do trikrat. »To prinese veliko psihično izčrpavanje in stres.«
Odpadajo še druge nujne storitve
Posledica rožljanja z orožjem ni le povečano število ranjenih, ampak zaradi tega še dodatno trpijo vsi prebivalci Ukrajine, saj zavoljo nujne oskrbe ranjencev odpadajo klasični, redni zdravniški pregledi, operacije, rehabilitacije in druge nujne zdravstvene storitve.
»Izredno skrb vzbujajoča je situacija z otroki. Po uradni statistiki jih je morala že polovica v Ukrajini zapustiti svoj dom. Ogromno jih je in bo še sirot. To ni le trenutni problem, povezan z medicinsko oskrbo, bo še nadaljnji zaradi rehabilitacije, socialnega varstva in predvsem psihološke adaptacije takšnih otrok,« pove Gubič.
Kot pravi, je v takšnih razmerah opreme za ustrezno zdravstveno oskrbo vedno premalo. »V prvi vrsti primanjkuje opreme za diagnostiko, prvo reanimacijsko oskrbo in operacijske posege, pri nujnih reševanjih politravme kot posledice eksplozij min in raket, pa strelnih ran, poškodb, ki so povezane z zlomi kot posledico uničenih in bombardiranih stavb.«
Prek Krambergerjevega sklada lahko pri zbiranju sredstev za nakup nujne medicinske opreme za bolnišnico v Lvovu pomagate tudi spoštovane bralke in bralci. S tem boste zagotovo rešili prenekatero življenje.
