POTOP
Pod vodo so nazdravili s penino
Na novega leta dan je v Velenjsko jezero skočilo 24 potapljačev. Nad njimi so drseli srfarji in supovci, nad temi pa dva balona.
Odpri galerijo
Piti pod vodo v polni potapljaški opremi ni mačji kašelj.
Odvrtelo se je 24 let, odkar so se trije prijatelji in športni potapljači leta 1995 na predlog Benjamina Strozaka - Benča iz Velenja po prekrokani silvestrski noči odločili, da se dodobra prebudijo pod vodo tamkajšnjega jezera. Opoldne so si nadeli težke potapljaške obleke, se podali do jezera in, kot se na novega leta dan tudi spodobi, ob prvem novoletnem potopu pod vodo posrebali penino.
Izjemen in nekoliko čudaški podvig, na katerem so se jim v sledečih letih pridružili kolegi iz drugih potapljaških klubov, dokler ni ta prerasel v tradicionalno vsakoletno vseslovensko srečanje, s katerim potapljači odprejo novo sezono in si voščijo srečno potapljaško leto. Tudi letos, že 24. zapored, ko se je pod gladino spustilo 24 potapljačev, ki so pod vodo odprli (in popili) šest steklenic.
Lepo vreme na prvi januarski dan, sicer kot nalašč za potop, na Velenjsko plažo ni privabilo le potapljačev iz vse Slovenije, pridružili so se jim še športniki in rekreativci drugih vodnih športov – Modelarski klub Velenje z do več kot meter dolgimi radijsko vodenimi gliserji, srfarji in supovci domačega društva, balonarji Balonarskega društva Velenje z dvema balonoma, jezero je nekajkrat preletel motorni padalec, vseskozi pa sta bila – če bi kdo potreboval pomoč – prisotna še jadralec z jadrnico in čolnar na vesla. To pisano športno druščino, ki se je letos pridružila potapljačem na njihovem prvem potopu v letu 2019, pa je spremljala še več kot 150-glava množica radovednežev.
Edinstveni dogodek, nad katerim bdi Društvo podvodnih dejavnosti Velenje – tega zadnja leta vodi mladi podjetnik, gasilec potapljač Staš Strozak –, se je začel ob 13. uri, že kakšno uro pozneje pa so popokali zamaški šestih penin. A gledalcem ob jezeru in na njem nevidno in neslišno, saj so te odprli in z njimi nazdravili potapljači nekje od šest do osem metrov pod gladino Velenjskega jezera, med temi tudi upokojeni učitelj Jernej Herman iz Velenja, z 68 leti najstarejši med potapljači, ki ima za sabo že 38 let potapljaških izkušenj. »Spet bomo nazdravili za srečno potapljanje in reševanje tistih, ki so ogroženi. Veselimo se tudi posebnih užitkov v tem svetu tišine, kjer nas po malem razumejo le ribe.«
Pomembno je nazdraviti pod vodo, nič manj pomembno pa ni niti poznejše druženje na kopnem. Ko se vendar izvijejo iz težkih skafandrov, odložijo večkilogramske uteži in dihalne kisikove sonde, zajadrajo še v spomine na minule vaje, tekmovanja, nesreče in reševanja.
Edinstven dogodek ima že 24-letno tradicijo, a gasilska fotka je letos nastala prvič. Fotografije: Jože Miklavc
Izjemen in nekoliko čudaški podvig, na katerem so se jim v sledečih letih pridružili kolegi iz drugih potapljaških klubov, dokler ni ta prerasel v tradicionalno vsakoletno vseslovensko srečanje, s katerim potapljači odprejo novo sezono in si voščijo srečno potapljaško leto. Tudi letos, že 24. zapored, ko se je pod gladino spustilo 24 potapljačev, ki so pod vodo odprli (in popili) šest steklenic.
Razmere za potop so bile skoraj idealne.
Lepo vreme na prvi januarski dan, sicer kot nalašč za potop, na Velenjsko plažo ni privabilo le potapljačev iz vse Slovenije, pridružili so se jim še športniki in rekreativci drugih vodnih športov – Modelarski klub Velenje z do več kot meter dolgimi radijsko vodenimi gliserji, srfarji in supovci domačega društva, balonarji Balonarskega društva Velenje z dvema balonoma, jezero je nekajkrat preletel motorni padalec, vseskozi pa sta bila – če bi kdo potreboval pomoč – prisotna še jadralec z jadrnico in čolnar na vesla. To pisano športno druščino, ki se je letos pridružila potapljačem na njihovem prvem potopu v letu 2019, pa je spremljala še več kot 150-glava množica radovednežev.
6 metrov globoko so nazdravili.
Edinstveni dogodek, nad katerim bdi Društvo podvodnih dejavnosti Velenje – tega zadnja leta vodi mladi podjetnik, gasilec potapljač Staš Strozak –, se je začel ob 13. uri, že kakšno uro pozneje pa so popokali zamaški šestih penin. A gledalcem ob jezeru in na njem nevidno in neslišno, saj so te odprli in z njimi nazdravili potapljači nekje od šest do osem metrov pod gladino Velenjskega jezera, med temi tudi upokojeni učitelj Jernej Herman iz Velenja, z 68 leti najstarejši med potapljači, ki ima za sabo že 38 let potapljaških izkušenj. »Spet bomo nazdravili za srečno potapljanje in reševanje tistih, ki so ogroženi. Veselimo se tudi posebnih užitkov v tem svetu tišine, kjer nas po malem razumejo le ribe.«
Veselimo pa se tudi posebnih užitkov v tem svetu tišine, kjer nas po malem razumejo le ribe.
Pomembno je nazdraviti pod vodo, nič manj pomembno pa ni niti poznejše druženje na kopnem. Ko se vendar izvijejo iz težkih skafandrov, odložijo večkilogramske uteži in dihalne kisikove sonde, zajadrajo še v spomine na minule vaje, tekmovanja, nesreče in reševanja.
