Pod snežno odejo je bilo precej topleje kot nad njo
Končno je prišla prava zima. Prehod v hladno vreme je bil resnično pravi vremenski preobrat, še dan ali dva pred tem so bile temperature zraka več stopinj nad dolgoletnim povprečjem, nato je najprej deževalo in petek je prinesel sneg in snežno odejo, ki ima velik vpliv tudi na toplotni režim tal.
Toplotna prevodnost snega je premo sorazmerna njegovi gostoti. Bolj ko je sneg gost, večja je njegova toplotna prevodnost in s tem slabša njegova toplotna izolativnost. Sveže zapadli sneg vsebuje za nameček še veliko zraka in slabše prevaja toploto, zato je precej boljši izolator od zbite snežne odeje. Novozapadli sneg prevaja toploto desetkrat manj, kot pa jo mokra tla. Zato pade temperatura tal pod svežo snežno odejo le malo pod ničlo, četudi so temperature zraka pod –20 °C.
Ščiti ozimne posevke
Snežna odeja s svojimi izolativnimi lastnostmi ščiti ozimne posevke, pa tudi druge rastline pred zmrzovanjem. Že dobrih 10 centimetrov snega lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo. Lastnosti bele odeje so odvisne tudi od tega, kdaj sneg zapade in kakšne so bile vremenske razmere, preden je zapadel.
25 do 40 cm snega je zapadlo v notranjosti države.
Ni vseeno, ali pade na relativno topla tla, na gola ali na že zamrznjena. Stanje snežne odeje je odvisno še od drugih dejavnikov, na primer od vsebnosti vlage in lastnosti tal. Mokra zamrznejo hitreje in globlje kot suha. Tudi težka tla zamrznejo hitreje od peščenih. Tla pod travno rušo pa zamrznejo pozneje kot gola.
Tudi letošnjo zimo temperature zraka in pokritost tal močno vplivajo na toplotno stanje tal. Večji del decembra in v prvi polovici januarja so bile temperature zraka in tal previsoke za ta čas. Po ohladitvi in sneženju je snežna obloga zadržala prodiranje mraza v globino tal. Primer: na Brniškem polju so 20. januarja temperature zraka padle do –14 °C, temperatura tal v svojem površinskem sloju pa je bila pod 26-centimetrskim snežnim pokrovom samo okoli 1 °C.
Pok pod snegom
Prvo obilnejše sneženje je ponekod povzročilo snegolom dreves, predvsem listavcev. Zato je bilo zelo priporočljivo na domačih vrtovih otresati sneg z vej dreves in živih mej, dokler ta ni primrznil na dele rastlin. Za lomljenje so najbolj občutljive veje, ki izraščajo pod ostrim kotom.
Že dobrih 10 centimetrov snega lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo.
V krajih z obilnejšim sneženjem so poročali tudi o snegolomu, predvsem iz severnega dela države. Še posebno je snegolom prizadel višje predele Gorenjske in Koroške ter Cerkljansko in Idrijsko. Pri snegolomu se običajno lomijo posamezne veje, lahko pa se zlomijo tudi debla. Poškodbe so običajno manjše kot pri vetrolomu, vendar pa se les razvrednoti, zaradi poškodb ga je treba običajno čim prej posekati.
Tudi ob morju minus
V hribovitem severozahodnem in severnem delu države ter ponekod v notranjosti je zapadlo od 25 do 40 cm novega snega, v južni polovici države od 10 do 30 cm, na severovzhodu pa le kakšen centimeter ali dva. Na Primorskem ni snežilo, a je na Vipavsko posamezne snežinke vseeno zanesla močna burja. V teh dneh smo zabeležili tudi hladne dni: najnižje temperature zraka so namreč padle krepko pod ledišče, celo pod –20 °C na Notranjskem, a tudi drugod po državi je bilo pod –10 °C, še celo ob morju tja do okoli –4 °C!
Za snegolom so najbolj občutljivi iglavci. Smreka je zaradi stožčaste krošnje in upogljivih vej občutljiva nekoliko manj, ker sneg običajno lažje spolzi z vej. Med bolj izpostavljenimi so bori. Verjetnost snegoloma se poveča, če sneženju sledi še močan veter ali dež. Ob sneženju je zato marsikatero drevo padlo tudi na cestišče, ponekod so zaradi težav s snegom ostali brez elektrike. Andreja Sušnik
