Po suhem januarju moker februar

Hladno vreme se je za trenutek omehčalo in začetek novega tedna je prinesel rahlo otoplitev z najnižjimi temperaturami zraka v nižinah malo nad ali okrog 0 °C. Na območju Alp je snežilo do dolin, dež v notranjosti pa je postopoma prešel v sneg. Po podatkih plazovnega biltena ARSO je bila največja pošiljka snega v gorah, kjer ga je zapadlo od 15 do okoli 40 cm, največ v visokogorju zahodnih Julijskih Alp ter osrednjih Karavankah, najmanj v sredogorju ter vzhodnem delu naših gora. Na severozahodu je večinoma snežilo do dna dolin. Nad okoli 1500 m je bila temperatura pod ničlo, zato je tam sneg suh, nižje najprej moker, v zadnjem delu sneženja pa suh.


Januar je bil doslej skromen s padavinami. V osrednji Sloveniji je do 27. januarja padlo borih 47,2 mm, kar ga za zdaj uvršča med januarje z najslabšo bero padavin. Najbolj padavinsko skromni januarji so bili v Ljubljani leta 1964 (do takrat je bil januar povsem suh), leta 1989 je rahlo porosilo, leta 1993 je padlo 2,0 mm, v letih 2005, 1976 in 2000 med 3 in 7 mm, leta 2002 19,9 mm, v letih 1990 in 2012 skoraj 30 mm in leta 2015 30,7 mm padavin. Nekaj milimetrov dežja do konca januarja še lahko pade, vendar to padavinske slike ne bo popravilo. Še skromnejša je bila bera padavin na Primorskem, kjer je padlo le 14 mm dežja, podobne razmere so bile tudi v severovzhodni Sloveniji; v večjem delu osrednje Slovenije se količine dežja gibljejo med 20 in 30 mm.

Namočeni februar

Prve sveče so se v zadnjih dneh stopile. Ime svečnica izhaja še iz poganskih časov, ko so v tem času (v Rimu od 13. do 15. februarja) praznovali luperkalije z obredi, v katerih so hodili naokrog in nosili sveče. Zlasti na podeželju so na ta praznik hlapci in dekle začeli opravljati svojo službo. Krščanstvo je ta poganski praznik nadomestilo s svečnico: ime izvira iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah, ki se ga praznuje 2. februarja, to je 40 dni po božiču, ko sta po izročilu Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj. Na svečnico verniki običajno pospravljajo jaslice po domovih in cerkvah.
Kako pa bo s topljenjem sveč v nadaljevanju meseca in s prvimi signali pomladi? Sezonska napoved Evropskega centra za srednjeročne napovedi (ECMWF) za tromesečje februar, marec, april kaže, da bo nekoliko bolj verjetno relativno toplo in vsaj normalno namočeno vreme. Tudi mesečna napoved kaže, da bo vsaj prva polovica februarja verjetno namočena.

Prva dela v vinogradih

Zimsko rez trte začnemo z novim vinskim letnikom. Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v naših vinogradih. Z njo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar vpliva na kakovost grozdja in posredno vina. Lani so vinogradniki zaradi toplega januarja rez začeli zelo zgodaj, letos so nizke januarske temperature dela premaknila na poznejši čas. Vinogradniki z večjimi površinami začnejo rez že novembra, da bi jo lahko opravili, dokler trta miruje. V zadnjih letih, ko so zime milejše in pomladi zgodnejše, je treba biti na pravočasno rez še posebno pozoren. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta se bo z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, se začne močna rast, ki zavira razvoj in dozorevanje grozdja.

Rez torej opravljamo med mirovanjem, od decembra pa najpozneje do napenjanja brstov oziroma solzenja, ki se začne nekje na sredini marca, v toplih pomladih prej. Pred rezjo je najprej treba preveriti zdravstveno stanje in dozorelost lesa trte. S tem namenom opravimo pregled stanja rodnih očes v vinogradu, kar storimo tako, da prerežemo rodna očesa. Ob rezi lahko pustimo več zimskih očes, če so trte bujne, a nas potem čaka poleti več pletve in ostalih zelenih del. Pri sortah z velikimi grozdi pustimo od 4 do 6 očes na kvadratni meter, pri manjših grozdih nekoliko več. Starejše, po suši prizadete vinograde režemo na kratko. Starejše trte z malimi grozdi lahko režemo zelo zgodaj, ponekod začnejo že v božičnem času. Mlade trte in tiste z velikimi grozdi ter na bolj izpostavljenih legah obrezujemo pozno februarja ali celo zgodaj spomladi.