Po Melanii v Beli hiši še ena Slovenka?
Amy Klobuchar za podpredsednico Joeja Bidna? Ljudi v Washingtonu pogosto pogosti s potico.
Odpri galerijo
Amy Klobuchar
Tekma za izbor demokratskega izzivalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa na novembrskih predsedniških volitvah se je prevesila na stran Josepha Robinette Bidna, nekdanjega podpredsednika v času predsednikovanja Baracka Obame.
Biden, za katerega se je na začetku dolgega in napornega procesa izbiranja kandidata demokratske stranke zdelo, da nima nobenih možnosti za uspeh, je po zmagi na predvolitvah v Južni Karolini in z zmago na tako imenovanem super torku, 3. marca, kjer je prav tako presenetljivo zmagal v devetih zveznih državah od dvanajstih, postal prvi favorit za izzivalca Donalda Trumpa. Ko je še na Floridi, v Illinoisu in Arizoni premagal glavnega tekmeca Bernieja Sandersa in si pridobil še večjo prednost v številu delegatov za julijsko nacionalno konvencijo demokratske stranke, je Sanders suspendiral svojo kampanjo.
In medtem ko se Joe Biden skoraj neizogibno približuje zmagi, se v ameriški javnosti že začenjajo omenjati imena, koga bo nekdanji ameriški senator iz Delawara in nekdanji podpredsednik določil za svojega podpredsedniškega sotekmovalca, ki bo novembra izzval zdaj vladajoči dvojec Donald Trump-Mike Pence.
Veliko je k temu pripomogel Biden, ko je izjavil, da bo za podpredsedniškega kandidata izbral žensko. In takoj se je začelo šušljati, da to utegne biti senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote, ki se je prav tako potegovala za predsedniško nominacijo, a je pred tedni izstopila iz tekme, ob tem pa svoje privržence pozvala, naj podprejo Bidna. Da jo imajo za zelo resno kandidatko, je pravzaprav kriva kar sama.
Pred dvema tednoma je skupaj z njim nastopila na predvolilnem shodu v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan, med nastopom pa se ji je zareklo, da je zelo vesela, ker se bo lahko pridružila Joeju Bidnu na volilnem listku. Sicer je takoj ugotovila, da je naredila lapsus, in se popravila, da se mu bo skupaj s svojimi ljudmi pridružila v predvolilni kampanji, a duh je že ušel iz steklenice.
Poznavalci ameriške politike pravijo, da bi morebitno imenovanje Klobucharjeve za podpredsedniško kandidatko Bidnu pomagalo pri volivcih na ruralnem ameriškem Srednjem zahodu, kjer je senatorka slovenskega rodu dokaj popularna. Še zlasti v domači Minnesoti. Glasovi njenih privržencev bi bili zelo dobrodošli v novembrski tekmi s Trumpom. A Klobucharjeva ni edina kandidatka.
Nekateri analitiki pravijo, da bi Bidnu v boju s Trumpom pomagalo tudi, če bi za družico na volitvah izbral kalifornijsko senatorko Kamalo Harris ali nekdanjo kandidatko za guvernerko zvezne države Georgia Stacey Abrams. Sta popularni temnopolti političarki in z eno od njiju bi si zagotovil velik odstotek glasov temnopoltih.
Če bo Klobucharjevo izbral za podpredsedniško kandidatko, ji republikancem naklonjeni mediji v ZDA ne bodo prav naklonjeni. Še zlasti ker so se že lani, ko se je odločila, da se poda v predsedniško tekmo, pojavili zapisi, da je obupna šefinja, neprijazna do zaposlenih, da je njen nasmeh prijazen samo na zunaj, za njim pa naj bi se skrival jeznoriti značaj, ki naj bi včasih mejil na krutost. Podrejeni naj bi njeno pisarno včasih zapuščali v solzah, zaradi nenehnega menjavanja osebja in znašanja nad njim naj bi jo leta 2015 okrcal tudi nekdanji vodja demokratskih senatorjev Harry Reid.
Zdajšnji podrejeni jo sicer branijo kot izjemno delavno, in to zahteva tudi od uslužbencev, njihovo nenehno menjavanje pa naj bi bilo posledica tega, da tako kot zase tudi zanje postavlja najvišja merila.
Zadnje dni aktivno sodeluje v kampanji Joeja Bidna.
Biden, za katerega se je na začetku dolgega in napornega procesa izbiranja kandidata demokratske stranke zdelo, da nima nobenih možnosti za uspeh, je po zmagi na predvolitvah v Južni Karolini in z zmago na tako imenovanem super torku, 3. marca, kjer je prav tako presenetljivo zmagal v devetih zveznih državah od dvanajstih, postal prvi favorit za izzivalca Donalda Trumpa. Ko je še na Floridi, v Illinoisu in Arizoni premagal glavnega tekmeca Bernieja Sandersa in si pridobil še večjo prednost v številu delegatov za julijsko nacionalno konvencijo demokratske stranke, je Sanders suspendiral svojo kampanjo.
Lapsus Amy Klobuchar
In medtem ko se Joe Biden skoraj neizogibno približuje zmagi, se v ameriški javnosti že začenjajo omenjati imena, koga bo nekdanji ameriški senator iz Delawara in nekdanji podpredsednik določil za svojega podpredsedniškega sotekmovalca, ki bo novembra izzval zdaj vladajoči dvojec Donald Trump-Mike Pence.
Amy Klobuchar januarja 2007, ko je prvič zaprisegla kot ameriška senatorka. FOTOGRAFIJE: REUTERS
Veliko je k temu pripomogel Biden, ko je izjavil, da bo za podpredsedniškega kandidata izbral žensko. In takoj se je začelo šušljati, da to utegne biti senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote, ki se je prav tako potegovala za predsedniško nominacijo, a je pred tedni izstopila iz tekme, ob tem pa svoje privržence pozvala, naj podprejo Bidna. Da jo imajo za zelo resno kandidatko, je pravzaprav kriva kar sama.
Pred dvema tednoma je skupaj z njim nastopila na predvolilnem shodu v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan, med nastopom pa se ji je zareklo, da je zelo vesela, ker se bo lahko pridružila Joeju Bidnu na volilnem listku. Sicer je takoj ugotovila, da je naredila lapsus, in se popravila, da se mu bo skupaj s svojimi ljudmi pridružila v predvolilni kampanji, a duh je že ušel iz steklenice.
Srednji zahod proti temnopoltim
Poznavalci ameriške politike pravijo, da bi morebitno imenovanje Klobucharjeve za podpredsedniško kandidatko Bidnu pomagalo pri volivcih na ruralnem ameriškem Srednjem zahodu, kjer je senatorka slovenskega rodu dokaj popularna. Še zlasti v domači Minnesoti. Glasovi njenih privržencev bi bili zelo dobrodošli v novembrski tekmi s Trumpom. A Klobucharjeva ni edina kandidatka.
Amy Klobuchar je postala 2006. prva ameriška senatorka slovenskega rodu.
Nekateri analitiki pravijo, da bi Bidnu v boju s Trumpom pomagalo tudi, če bi za družico na volitvah izbral kalifornijsko senatorko Kamalo Harris ali nekdanjo kandidatko za guvernerko zvezne države Georgia Stacey Abrams. Sta popularni temnopolti političarki in z eno od njiju bi si zagotovil velik odstotek glasov temnopoltih.
Huda šefinja
Če bo Klobucharjevo izbral za podpredsedniško kandidatko, ji republikancem naklonjeni mediji v ZDA ne bodo prav naklonjeni. Še zlasti ker so se že lani, ko se je odločila, da se poda v predsedniško tekmo, pojavili zapisi, da je obupna šefinja, neprijazna do zaposlenih, da je njen nasmeh prijazen samo na zunaj, za njim pa naj bi se skrival jeznoriti značaj, ki naj bi včasih mejil na krutost. Podrejeni naj bi njeno pisarno včasih zapuščali v solzah, zaradi nenehnega menjavanja osebja in znašanja nad njim naj bi jo leta 2015 okrcal tudi nekdanji vodja demokratskih senatorjev Harry Reid.
»Slovenci smo sicer majhni, ampak mogočni,« je pred časom dejala Amy Klobuchar, ki je postala leta 2006 prva ameriška Slovenka, ki so jo izvolili v zvezni senat ZDA, in tudi prva izvoljena ameriška senatorka iz Minnesote, kjer živi približno 25.000 ljudi s slovenskimi koreninami. Klobucharjeva svojih slovenskih korenin nikoli ne skriva, ljudi v Washingtonu pogosto pogosti s potico. Njen praded je bil Mihael Klobučar, ki se je rodil na Tanči Gori, v belokranjski vasici, ki leži slabih sedem kilometrov jugozahodno od Črnomlja. Ob koncu 19. stoletja je odpotoval na sever ZDA, v Minnesoto. Mihael Klobučar je leta 1904 dobil sina Michaela, prav tako rudarja. Michael se je poročil z leta 1907 rojeno Mary Pucel, hčerjo Jožefa in Rose Pucel, rojene Francelj.
Klobucharjeva je vrhunsko izobražena; politične vede je študirala na elitni univerzi Yale, na pravni fakulteti univerze v Chicagu je pridobila naziv juris doctor. Že med študijem na univerzi Yale je okusila, kaj to pomeni visoka ameriška politika, kot pripravnica je namreč delala za tedanjega ameriškega podpredsednika Walterja Mondala. In Mondale – tudi on je iz Minnesote – je bil podpredsednik Jimmyja Carterja.
Klobucharjeva je vrhunsko izobražena; politične vede je študirala na elitni univerzi Yale, na pravni fakulteti univerze v Chicagu je pridobila naziv juris doctor. Že med študijem na univerzi Yale je okusila, kaj to pomeni visoka ameriška politika, kot pripravnica je namreč delala za tedanjega ameriškega podpredsednika Walterja Mondala. In Mondale – tudi on je iz Minnesote – je bil podpredsednik Jimmyja Carterja.
Zdajšnji podrejeni jo sicer branijo kot izjemno delavno, in to zahteva tudi od uslužbencev, njihovo nenehno menjavanje pa naj bi bilo posledica tega, da tako kot zase tudi zanje postavlja najvišja merila.
