VINSKA VIGRED
Po grlih steklo kar 12.000 litrov vina
Na 36. vinski vigredi v Metliki v treh dneh na treh odrih kar 800 nastopajočih.
Odpri galerijo
Metlika in z njo vsa Bela krajina je minuli vikend znova dihala kot eno. Vinska vigred je v deželo belih brez privabila več kot 20.000 obiskovalcev od blizu in daleč, ki so lahko v Metliki na vseh treh trgih v starem mestnem jedru uživali v pokušini najboljših belokranjskih vin in domači kulinariki, poskrbeli so za bogat kulturno-zabavni program, je pa vigred vsekakor tudi priložnost, da se s svojimi izdelki in storitvami predstavijo domači podjetniki.
Ponudniki hrane in pijače ugotavljajo, da so bili letošnji obiskovalci precej lačni in žejni. Prodanih je bilo okrog 250 jagenjčkov in odojkov z ražnja. Tam, kjer so se v večernih in nočnih urah zadrževali mladi, so šle bolj v promet jedi z žara. Skozi suha grla je steklo okrog 12.000 litrov vina, spekli pa so več kot 700 belokranjskih pogač.
»Kar so za Gorenjce nageljni, je za Belokranjce trta. Vino pa je zanje – sonce v kozarcu,« je zapisal upokojeni ravnatelj, učitelj slovenščine, humorist in Ježkov nagrajenec Belokranjec Toni Gašperič. Vinogradništvo je na tem delu naše dežele, obsijane s soncem, že od nekdaj pomembna gospodarska panoga, in ko so pred desetletji uradno priporočili sajenje tudi vrhunskih sort vinskih trt, so nastale nove priložnosti za pridelavo visokokakovostnih vin, ki so Belo krajino postavila na vinski zemljevid Evrope.
Belokranjci so še posebno ponosni na metliško črnino, ki so jo strokovnjaki označili za temelj belokranjskega vinogradništva. Letos praznujejo 50 let ustekleničenja tega metliškega ponosa. »Vino ima okus po gozdnih sadežih. Je prijetnega vonja in polnega, prijetno trpkega okusa,« s kozarcem metliške črnine v roki razlaga letošnja kraljica metliške črnine Melanie Miketič iz Dolenjcev pri Adlešičih, ki je krono predhodnice Katarine Plut prejela v petek zvečer, ko so nagradili tudi najboljša vina, med katerimi izpostavimo le nekatera: najboljšega belokranjca imajo letos v Grajski kleti Šturm, najboljšo metliško črnino v KZ Metlika, šampiona tekočega letnika, sivi pinot 2017, je pridelala družina Hozner iz Ručetne vasi, šampion predikatnih in posebnih vin, rumeni muškat 2005 – ledeno vino z oceno 19,73 pa prihaja iz Vinske kleti Prus. Prav Prusovi imajo največjo zasebno vinsko klet v Beli krajini, tudi po površini vinogradov so največji zasebni vinogradniki na sončni strani Gorjancev, sicer pa je bil Jožef Prus štirikrat slovenski vinar leta, osemkrat pa je na mednarodnem ocenjevanju vin Vino Ljubljana prejel naziv svetovnega šampiona, tudi letos.
K dobri kapljici se seveda prileže dobra hrana. Te v Beli krajini ne manjka, najsi gre za odojke in jagenjčke z ražnja, belokranjsko povitico, belokranjsko cvrtje, ajdovo povitico z rozinami, belokranjsko šaro, belokranjske žlinkrofe in še kaj, seveda pa ni prireditve brez belokranjske pogače, v Bruslju zaščitene jedi, ki je tu jed dobrodošlice. Kako narediti čim boljšo pogačo, so lahko obiskovalci videli in preizkusili tudi na vigredi, kjer so pridne roke domačih kmetic gnetle in pekle pogače vse tri dni.
V Metliki je bilo čutiti pozitivno vzdušje, prežeto s pregovorno belokranjsko gostoljubnostjo. Na treh odrih se je zvrstilo okrog 800 nastopajočih, ki so poskrbeli, da je bil program primeren za vse generacije, od najmlajših do upokojencev. Tudi športniki so prišli na svoj račun, pripravili so tradicionalni tek po Urbanovi poti, kar 500 kolesarjev je na primer prikolesarilo v Metliko iz Ljubljane, nekateri so vigred vzeli tudi kot priložnost za pohod. Iz Kostanjevice na Krki na primer je skupina 17 pohodnikov v soboto pot pod noge vzela že ob štirih zjutraj, na vigred pa so prišli popoldne. In tudi oni so že odločeni, da se z vsemi, ki cenijo Belokranjce in to, kar ponuja njihova dežela, znova srečajo prihodnje leto.
Ponudniki hrane in pijače ugotavljajo, da so bili letošnji obiskovalci precej lačni in žejni. Prodanih je bilo okrog 250 jagenjčkov in odojkov z ražnja. Tam, kjer so se v večernih in nočnih urah zadrževali mladi, so šle bolj v promet jedi z žara. Skozi suha grla je steklo okrog 12.000 litrov vina, spekli pa so več kot 700 belokranjskih pogač.
»Kar so za Gorenjce nageljni, je za Belokranjce trta. Vino pa je zanje – sonce v kozarcu,« je zapisal upokojeni ravnatelj, učitelj slovenščine, humorist in Ježkov nagrajenec Belokranjec Toni Gašperič. Vinogradništvo je na tem delu naše dežele, obsijane s soncem, že od nekdaj pomembna gospodarska panoga, in ko so pred desetletji uradno priporočili sajenje tudi vrhunskih sort vinskih trt, so nastale nove priložnosti za pridelavo visokokakovostnih vin, ki so Belo krajino postavila na vinski zemljevid Evrope.
Belokranjci so še posebno ponosni na metliško črnino, ki so jo strokovnjaki označili za temelj belokranjskega vinogradništva. Letos praznujejo 50 let ustekleničenja tega metliškega ponosa. »Vino ima okus po gozdnih sadežih. Je prijetnega vonja in polnega, prijetno trpkega okusa,« s kozarcem metliške črnine v roki razlaga letošnja kraljica metliške črnine Melanie Miketič iz Dolenjcev pri Adlešičih, ki je krono predhodnice Katarine Plut prejela v petek zvečer, ko so nagradili tudi najboljša vina, med katerimi izpostavimo le nekatera: najboljšega belokranjca imajo letos v Grajski kleti Šturm, najboljšo metliško črnino v KZ Metlika, šampiona tekočega letnika, sivi pinot 2017, je pridelala družina Hozner iz Ručetne vasi, šampion predikatnih in posebnih vin, rumeni muškat 2005 – ledeno vino z oceno 19,73 pa prihaja iz Vinske kleti Prus. Prav Prusovi imajo največjo zasebno vinsko klet v Beli krajini, tudi po površini vinogradov so največji zasebni vinogradniki na sončni strani Gorjancev, sicer pa je bil Jožef Prus štirikrat slovenski vinar leta, osemkrat pa je na mednarodnem ocenjevanju vin Vino Ljubljana prejel naziv svetovnega šampiona, tudi letos.
K dobri kapljici se seveda prileže dobra hrana. Te v Beli krajini ne manjka, najsi gre za odojke in jagenjčke z ražnja, belokranjsko povitico, belokranjsko cvrtje, ajdovo povitico z rozinami, belokranjsko šaro, belokranjske žlinkrofe in še kaj, seveda pa ni prireditve brez belokranjske pogače, v Bruslju zaščitene jedi, ki je tu jed dobrodošlice. Kako narediti čim boljšo pogačo, so lahko obiskovalci videli in preizkusili tudi na vigredi, kjer so pridne roke domačih kmetic gnetle in pekle pogače vse tri dni.
V Metliki je bilo čutiti pozitivno vzdušje, prežeto s pregovorno belokranjsko gostoljubnostjo. Na treh odrih se je zvrstilo okrog 800 nastopajočih, ki so poskrbeli, da je bil program primeren za vse generacije, od najmlajših do upokojencev. Tudi športniki so prišli na svoj račun, pripravili so tradicionalni tek po Urbanovi poti, kar 500 kolesarjev je na primer prikolesarilo v Metliko iz Ljubljane, nekateri so vigred vzeli tudi kot priložnost za pohod. Iz Kostanjevice na Krki na primer je skupina 17 pohodnikov v soboto pot pod noge vzela že ob štirih zjutraj, na vigred pa so prišli popoldne. In tudi oni so že odločeni, da se z vsemi, ki cenijo Belokranjce in to, kar ponuja njihova dežela, znova srečajo prihodnje leto.