Ožigosani zaradi koronavirusa: Ta je pa iz doma!
Zdenka Kramar je ena redkih, ki so vzeli svojca domov. Večina potrebuje 24-urno zdravstveno oskrbo.
Odpri galerijo
Domovi za starejše so žarišča naše epidemije. FOTO: Voranc Vogel
V 117 domovih po Sloveniji živi okoli 18.500 starostnikov! Kljub tako visoki številki je v zadnjih dneh le par družin vzelo k sebi svojce. Po podatkih ministrstva je bilo takšnih primerov zgolj približno deset.
Za takšen korak se je odločila Zdenka Kramar iz Naklega. Njena mama je stara 90 let. Gospa ni dementna. Pa tudi okužena ni, četudi se je v njenem domu v Naklem že pojavil covid-19.
Oni dan je vprašala hčerko: »A zdaj, ker sem v domu, bom umrla?« Grozovite travme doživljajo namreč naši starostniki. Ponekod se domovi zdijo bolj kot ječe, kamor z našim soglasjem strpamo svojce. Že tako ne želijo biti v breme družbi, zdaj so nehote postali še glavni akterji naše epidemije. Iz medijev in ust strokovnjakov so izvedeli celo, da je od njih odvisna usoda stotin, morda celo tisočev Slovencev!
V Domu upokojencev Ptuj so se za začasno izselitev starostnikov ter za oskrbo v domačem okolju doslej odločili trije svojci stanovalcev. Direktorica Jožica Šemnički se strinja, da je bila to njihova povsem legitimna pravica, da pa se morajo zavedati, da vrnitev do konca epidemije v dom ne bo mogoča, pričakuje oziroma upa, da bo tej peščici ljudi z vsaj delno oprostitvijo plačila oskrbnine prisluhnila tudi država. V nasprotnem primeru bodo morali – ne glede na to, da so svojca vzeli v domačo oskrbo – plačati polno.
V domovih za starejše, ki niti pod razno niso usposobljeni in opremljeni za zdravljenje tako velikega števila obolelih s covidom-19, poteka, kot pravijo, naša najpomembnejša bitka s koronavirusom. Tudi zato starostniki doživljajo še obremenjujočo stigmatizacijo, »aha, ta je pa iz doma«, je opozorila Kramarjeva.
V Domu starejših občanov Metlika se je število okuženih stanovalcev v zadnjih desetih dneh povečalo za 10, število okuženih zaposlenih pa za pet. Do ponedeljka je bilo skupaj okuženih 47 stanovalcev in 15 zaposlenih. Bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, do ponedeljka ni preživelo 13 stanovalcev. V Šmarju pri Jelšah pravijo, da imajo razmere pod nadzorom. V Ljutomeru pa prvič po 25 dneh ni novih okužb. Medtem pa je vroče postalo v ptujski bolnišnici, saj se je zdravstveno ministrstvo odločilo, da bo tja premestilo 40 okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma starejših. Tamkajšnji zaposleni so nad tem izrazili nestrinjanje, saj so prepričani, da jih je ministrstvo izpostavilo velikemu tveganju za okužbe.
Nemara je tudi zato njena mama že po par urah želela nazaj v dom. Zdenki Kramar je sicer popolnoma jasno, da vsi ne morejo vzeti domov svojca. Vendarle je bila štiri desetletja medicinska sestra. Težko pokretno mamo s svojim bogatim znanjem zato mnogo lažje obvladuje, kot bi jo nekdo, ki tega znanja nima. »Z mamo sva se lepo dogovorili, kako in kaj, dogovorili sva se tudi, da bo 14 dni v strogi izolaciji,« smo izvedeli. Kramarjeva sporoča: »Če kdo razmišlja, da bi vzel takšnega svojca za teden dni, se mora zavedati, da bo ta odločitev dolgoročnejša in bo trajala najmanj dva meseca. Dokler ne bo konec epidemije, mi naše mame ne damo nazaj v dom!«
Takšnih okoliščin in razmer pač ne more imeti vsak, tudi Silvija Novak iz Ljubljane ne. Njena mama je imela pred kratkim rojstni dan; 91 let je dočakala. Novakova je ni videla že več kot mesec dni. Prebiva v domu starejših na Bokalcah. »Ves čas sem na telefonu. Zagotavljajo nam, da je vse v redu, opažam, da res delajo z vso paro, da njihove posebne ekipe sledijo vsem predpisanim navodilom.«
Tolaži se z dejstvom, da dokler kliče ona, je vse, kot mora biti, »ko me bodo poklicali oni, tedaj …« je le še zavzdihnila. Ter nadaljevala: »Res je, imela sem preblisk, da bi mamo vzela domov, a ima demenco, je negibna, doma prav tako nimamo dovolj prostora. Drugega mi torej ne preostane, kot da stavim na popolno zaupanje in samo čakam.« Silvija Novak se zaveda, da je pred tremi leti mamo predala v oskrbo na »njen zadnji naslov«. Kdaj bodo starostnikom v domovih zagotovili več socialnih stikov, pa se ne sprašuje samo ona.
»Osebam z demenco se je stanje v tem času tako poslabšalo, da niso več sposobne komunikacije!« je opozorila Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti. Prepričana je, da je poziv, naj sorodniki vzamejo starejše iz domov, povzročil nepotrebno vznemirjenje, stiske in strah. »Vsi bi se morali zavedati, da v domove odhajajo zelo stari in bolni ljudje, ki potrebujejo 24-urno zdravstveno oskrbo, ki je doma nimajo!«
Za takšen korak se je odločila Zdenka Kramar iz Naklega. Njena mama je stara 90 let. Gospa ni dementna. Pa tudi okužena ni, četudi se je v njenem domu v Naklem že pojavil covid-19.
Središče bitke
Oni dan je vprašala hčerko: »A zdaj, ker sem v domu, bom umrla?« Grozovite travme doživljajo namreč naši starostniki. Ponekod se domovi zdijo bolj kot ječe, kamor z našim soglasjem strpamo svojce. Že tako ne želijo biti v breme družbi, zdaj so nehote postali še glavni akterji naše epidemije. Iz medijev in ust strokovnjakov so izvedeli celo, da je od njih odvisna usoda stotin, morda celo tisočev Slovencev!
V Domu upokojencev Ptuj so se za začasno izselitev starostnikov ter za oskrbo v domačem okolju doslej odločili trije svojci stanovalcev. Direktorica Jožica Šemnički se strinja, da je bila to njihova povsem legitimna pravica, da pa se morajo zavedati, da vrnitev do konca epidemije v dom ne bo mogoča, pričakuje oziroma upa, da bo tej peščici ljudi z vsaj delno oprostitvijo plačila oskrbnine prisluhnila tudi država. V nasprotnem primeru bodo morali – ne glede na to, da so svojca vzeli v domačo oskrbo – plačati polno.
V domovih za starejše, ki niti pod razno niso usposobljeni in opremljeni za zdravljenje tako velikega števila obolelih s covidom-19, poteka, kot pravijo, naša najpomembnejša bitka s koronavirusom. Tudi zato starostniki doživljajo še obremenjujočo stigmatizacijo, »aha, ta je pa iz doma«, je opozorila Kramarjeva.
V Domu starejših občanov Metlika se je število okuženih stanovalcev v zadnjih desetih dneh povečalo za 10, število okuženih zaposlenih pa za pet. Do ponedeljka je bilo skupaj okuženih 47 stanovalcev in 15 zaposlenih. Bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, do ponedeljka ni preživelo 13 stanovalcev. V Šmarju pri Jelšah pravijo, da imajo razmere pod nadzorom. V Ljutomeru pa prvič po 25 dneh ni novih okužb. Medtem pa je vroče postalo v ptujski bolnišnici, saj se je zdravstveno ministrstvo odločilo, da bo tja premestilo 40 okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma starejših. Tamkajšnji zaposleni so nad tem izrazili nestrinjanje, saj so prepričani, da jih je ministrstvo izpostavilo velikemu tveganju za okužbe.
Nemara je tudi zato njena mama že po par urah želela nazaj v dom. Zdenki Kramar je sicer popolnoma jasno, da vsi ne morejo vzeti domov svojca. Vendarle je bila štiri desetletja medicinska sestra. Težko pokretno mamo s svojim bogatim znanjem zato mnogo lažje obvladuje, kot bi jo nekdo, ki tega znanja nima. »Z mamo sva se lepo dogovorili, kako in kaj, dogovorili sva se tudi, da bo 14 dni v strogi izolaciji,« smo izvedeli. Kramarjeva sporoča: »Če kdo razmišlja, da bi vzel takšnega svojca za teden dni, se mora zavedati, da bo ta odločitev dolgoročnejša in bo trajala najmanj dva meseca. Dokler ne bo konec epidemije, mi naše mame ne damo nazaj v dom!«
Zadnji naslov
Takšnih okoliščin in razmer pač ne more imeti vsak, tudi Silvija Novak iz Ljubljane ne. Njena mama je imela pred kratkim rojstni dan; 91 let je dočakala. Novakova je ni videla že več kot mesec dni. Prebiva v domu starejših na Bokalcah. »Ves čas sem na telefonu. Zagotavljajo nam, da je vse v redu, opažam, da res delajo z vso paro, da njihove posebne ekipe sledijo vsem predpisanim navodilom.«
V domove odhajajo zelo stari in bolni ljudje, ki potrebujejo 24-urno zdravstveno oskrbo, ki je doma nimajo.
Tolaži se z dejstvom, da dokler kliče ona, je vse, kot mora biti, »ko me bodo poklicali oni, tedaj …« je le še zavzdihnila. Ter nadaljevala: »Res je, imela sem preblisk, da bi mamo vzela domov, a ima demenco, je negibna, doma prav tako nimamo dovolj prostora. Drugega mi torej ne preostane, kot da stavim na popolno zaupanje in samo čakam.« Silvija Novak se zaveda, da je pred tremi leti mamo predala v oskrbo na »njen zadnji naslov«. Kdaj bodo starostnikom v domovih zagotovili več socialnih stikov, pa se ne sprašuje samo ona.
18 tisoč petsto starostnikov je nastanjenih v 117 domovih po Sloveniji.
»Osebam z demenco se je stanje v tem času tako poslabšalo, da niso več sposobne komunikacije!« je opozorila Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti. Prepričana je, da je poziv, naj sorodniki vzamejo starejše iz domov, povzročil nepotrebno vznemirjenje, stiske in strah. »Vsi bi se morali zavedati, da v domove odhajajo zelo stari in bolni ljudje, ki potrebujejo 24-urno zdravstveno oskrbo, ki je doma nimajo!«
