PREOBREMENJENOST

Nov zaplet v zdravstvu: Le tri minute za pregled?

ZZZS trdi, da imajo zdravniki več časa za pacienta.
Fotografija: Če bi zdravniki vpisali vse, kar naredijo, bi jim zmanjkalo časa za paciente. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Če bi zdravniki vpisali vse, kar naredijo, bi jim zmanjkalo časa za paciente. FOTO: Guliver/Getty Images

LJUBLJANA – Nedavno se je začelo zapletati še okoli ene od največjih anomalij našega zdravstva, okoli časa, ki ga ima osebni oziroma izbrani zdravnik na voljo za pregled pacienta. Do nedavnega je veljalo, da je to sedem minut, zdravniki na primarni ravni pa so zaradi tega že dolgo opozarjali odgovorne, da je to premalo, da so preobremenjeni in da pri svojem delu izgorevajo. Po 50 pacientov na dan se jim zdi mnogo preveč, predvsem je nevarno za zdravje, saj ob toliko pacientih, ki si kot po tekočem traku podajajo kljuko, lahko mimogrede kaj spregledajo. A najnovejši podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pokazali, da obiski pacientov pri izbranih zdravnikih trajajo v povprečju skoraj enkrat dlje, in sicer 13 minut, tej številki pa odločno oporeka sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um pod vodstvom zdravnika Igorja Muževiča.

Vodja sindikata Praktik.um Igor Muževič nasprotuje trditvam ZZZS. FOTO: Jože Suhadolnik
Vodja sindikata Praktik.um Igor Muževič nasprotuje trditvam ZZZS. FOTO: Jože Suhadolnik

In kako so na ZZZS dobili podatek, ki mu zdravniki oporekajo? V okviru evidentiranja in obračunavanja zdravstvenih storitev so ugotovili, da je 1108 ambulant družinske medicine v letu 2017 obravnavalo 1,62 milijona različnih oseb in da so te v povprečju obiskale zdravnika 6,3-krat v letu. Na ambulanto družinske medicine oziroma na zdravnika to pride 9161 obiskov, kar ob 220 delovnih dneh v letu pomeni 41 obiskov na dan. Potemtakem obisk v povprečju traja 9,4 minute, a če izločimo kratke obiske, na primer za predpis zdravil, ki jih je skoraj polovica, so na ZZZS ocenili, da traja obisk 13 minut.


Kot že rečeno, družinski zdravniki iz sindikata Praktik.um trdijo drugače, in sicer Igor Muževič pojasnjuje, da ta statistika ZZZS zajema le evidentirano delo. »Zdravniki nimamo niti približno dovolj časa, da vpišemo in zabeležimo čisto vse, kar v resnici naredimo. Če bi dosledno zapisovali vse naše storitve, nikoli ne bi mogli končati dela v ambulanti ali pa bi povsem zanemarili bolnike. Praviloma damo prednost delu z bolnikom, česar pa ne zmoremo v celoti prenesti v zdravstveno kartoteko in računalnik, saj bi v nasprotnem primeru trpela obravnava bolnika,« je razložil.


Muževič je prepričan, da tudi če bi imeli zdravniki čas za vpisovanje svojih storitev v kartone in beleženje v računalnik, še vedno ne bi prišli do realnega podatka o dolžini obravnave, saj ni mogoče posebej beležiti primerov, ko zdravniki obravnavajo več različnih bolezenskih stanj pri bolniku ob istem obisku. »Poleg tega pri evidentiranju storitev niso upoštevane ure za obsežno delo, ki se praviloma sploh ne evidentira, ker ga ZZZS ne prizna – pregled, interpretacija in vpisovanje izvidov. Posveti s svojci vzamejo zelo veliko časa in se jih praviloma ne evidentira. Ravno pri starostnikih je tu največ dela,« je zatrdil.
Opozoril je še na dodaten problem, in sicer, da izračun ZZZS ne upošteva fenomena t. i. mrtvih duš, do katerega pride, ko ima izvajalec financiranih več timov, kot ima v resnici zaposlenih zdravnikov. ZZZS je upošteval število različnih storitev in jih je delil s številom priznanih programov, ne s številom v resnici obstoječih izvajalcev, kar doprinese k pomembni podcenjenosti obremenitev. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas