ZAHTEVAJO UKREPANJE

Neznosen hrup vlakov jim krati spanec

Prebivalci ob brezoviški železniški postaji zahtevajo dodatno zaščito. Nadgradnja postaje je za to najbolj primeren čas, meni civilna iniciativa.
Fotografija: Tako blizu Sojerja ves dan vozijo tovorni vlaki. Foto: Dejan Javornik
Odpri galerijo
Tako blizu Sojerja ves dan vozijo tovorni vlaki. Foto: Dejan Javornik

Železniška proga med Ljubljano in Koprom je ena najbolj obremenjenih pri nas. Ko bo zgrajen drugi tir proti Luki Koper, bo še bolj. Za prebivalce, ki živijo v neposredni bližini te proge, denimo ob brezoviški železniški postaji, predstavlja tovorni promet veliko obremenitev predvsem zaradi hrupa.

»Mimo nas gre 200 tovornih vlakov na dan. Po novem bo teh okoli 400. Vsake tri ali pet minut bo tukaj mimo šel vlak. Dodati je treba, da vlaki še stojijo in čakajo, da lahko odpeljejo naprej. Tega bo res ogromno,« nam pripoveduje David Sojer. Iz svojega stanovanja v hiši le nekaj metrov od železniških tirov vsak dan v živo spremlja vedno gostejši promet po tirih. Naš sogovornik je tudi član Iniciative za železniško postajo Brezovica, okoli katere se je zbralo že več kot 200 somišljenikov. Najhuje je ponoči, in sicer med 22. in 3. uro, poudarja Sojer.

David Sojer je eden od članov civilne iniciative, ki si želi večje vključenosti v projekt nadgradnje železniške postaje. Foto: Dejan Javornik
David Sojer je eden od članov civilne iniciative, ki si želi večje vključenosti v projekt nadgradnje železniške postaje. Foto: Dejan Javornik

»Prometa je toliko, da tako v smeri Ljubljane kot Kopra nastajajo logistični zamaški,« pravi in doda, da se prav na brezoviški železniški postaji, torej tik pred Ljubljano, »parkirajo« dolge vlakovne kompozicije in »s prižganimi mašinami« čakajo na znak, da lahko odpeljejo naprej. »Enajst ur in pol je tukaj stal rekorder! Enostavno ne moreš spati. Enkrat sem šel ob dveh zjutraj do enega od strojevodij, mu potrkal in ga prosil, če lahko ugasne mašino ali pa naj gre naprej. Samo zaprl je okno in jo še bolj navil,« se spominja Sojer.

Nasip ne bi bil dobra rešitev

V civilno iniciativo so se prebivalci združili, ker želijo, da jim Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ko se bo ob trenutni nadgradnji železniške proge Ljubljana–Divača nadgrajevala še brezoviška železniška postaja, res prisluhne. Tako glede hrupa kot varnosti ob progi.

Najhuje je ponoči, pravi Sojer. Foto: Dejan Javornik
Najhuje je ponoči, pravi Sojer. Foto: Dejan Javornik

Predlagajo učinkovite ukrepe zdaj, drugače bodo čakali naslednjih 30 let, so prepričani. Med drugim zahtevajo optimalno protihrupno zaščito, premik vseh odstavnih tirov iz naselja, maksimalno pretočnost vlakov po dnevih in urah ter dva podhoda, ki bosta Brezovičanom omogočila varno pot na barje (enega pri postaji, drugega ob hangarju, ki leži nekaj sto metrov naprej od postaje). Pa seveda tudi, da so bolje vključeni pri načrtovanju same nadgradnje železniške postaje.

»Izvedba protihrupne zaščite v obliki zemeljskih nasipov, ki jo predlaga iniciativa, predstavlja kar nekaj problemov, ki so praktično nerešljivi. Namreč ob taki izvedbi bi bila protihrupna zaščita zmanjšana, saj je zelo pomembno, da je ta čim bližje železniškim tirom, dejanska višina okopa nasipa bi bila na predlagani lokaciji štiri metre nad gornjim robom tira, kar pomeni, da bi bila ob predpisanem gradbeno zahtevnem naklonu brežin 1:2 na koti nič širina tega nasipa vsaj 10 metrov. Ob tem želi iniciativa vzdolžno ob nasipu še pot za pešce – sprehajalce, ki mora biti široka vsaj 1,5 metra. S tem izgubimo velik del zemljišča za gradnjo parkirišča, kjer so zemljišča javne železniške infrastrukture (JŽI) dovolj široka, drugje pa bi bil potreben poseg v zemljišča zasebnih lastnikov parcel, mejašev ob železniški progi,« na DRSI ocenjujejo predlog iniciative, da bi raje kot protihrupno zaščitno ograjo zgradili nasip. Ob izgradnji nasipa bi bilo treba urediti še varovanje pred vzpenjanjem nanj in spuščanjem po nasipu na strani železniških tirov.

Podhod predviden tudi za pešce in kolesarje

»Ampak ključno dejstvo je vsekakor, da je izvedba projektiranih protihrupnih ograj z vidika učinkovite zaščite pred hrupom upravičena in edina tehnično smiselna. Ob tem je zgolj pavšalno diskutiranje o ceni kilometra predvidenih protihrupnih ograj nestrokovno. Namreč za kilometer nasipa bi potrebovali približno 24.000 kubičnih metrov nasipnega kakovostnega nekontaminiranega materiala, približno 2400 kubikov kakovostne rastne zemlje (material, ki se izkoplje pri remontu proge, za to ni ustrezen) in seveda vse potrebno delo in logistiko. Vse za neugotovljeno zmanjšano kakovost zaščite pred hrupom,« poudarjajo na DRSI.

Krajani bi si tudi tukaj želeli podhod, a, kot pravijo na DRSI, naj ga sofinancira lokalna skupnost. Foto: Dejan Javornik
Krajani bi si tudi tukaj želeli podhod, a, kot pravijo na DRSI, naj ga sofinancira lokalna skupnost. Foto: Dejan Javornik

Kar se tiče podhoda, razložijo, da je po dogovoru z lokalno skupnostjo predviden tudi za pešce in kolesarje. Dodaten podhod pa da je vsekakor možno zgraditi, »vendar v sodelovanju, predvsem pa s sofinanciranjem lokalne skupnosti, saj kot del JŽI dodatnega podhoda na tako kratki razdalji ni mogoče upravičiti«.

Od jeseni brez ustavljanja

Prebivalci tudi želijo, da bi odstavne tire premaknili s postaje, a ne samo za 600 metrov, kolikor naj bi bili pripravljeni storiti načrtovalci nadgradnje. »Da zdaj stojijo tovorne kompozicije na postaji, je vzrok izključno izvedba nadgradnje železniške proge od Brezovice do Borovnice. Tako rekoč ves čas trajanja nadgradnje promet poteka izključno po enem tiru, zato je temu prilagojen. Nadgradnja tega odseka bo v celoti zaključena letos jeseni in potem bo promet sproščen brez nepotrebnega zaustavljanja,« pravijo na DRSI in še, da bo konfiguracija tirne sheme po projektu omogočala nemoten promet tudi v primeru stanja potniškega vlaka ob peronu. »Drugi tiri za stanje tovornih vlakov niso predvideni razen pomožnega tira za morebitno utirjanje dvopotnega servisnega ali gasilskega vozila. Za takšno izvedbo je pomembno, da je umeščena na zemljišča, ki že zdaj imajo status JŽI.«

Taki prizori so na brezoviški železniški postaji bolj redki. Foto: Dejan Javornik
Taki prizori so na brezoviški železniški postaji bolj redki. Foto: Dejan Javornik

Na očitke stanovalcev, da jih ne želijo seznanjati z novimi informacijami glede nadgradnje, pa na DRSI pravijo, da je bil sestanek s predstavniki iniciative (pristona sta bila dva člana) že izveden. Prav tako da je predstavnik iniciative že prejel idejne projekte. »Izvedbeni načrt je trenutno v fazi tehnične revizije, ko bo zaključena, bo organizirana javna predstavitev projekta v sodelovanju z Občino Brezovica. Projekt se bo gradil na podlagi VDJK (vzdrževalna dela v javno korist), kar pomeni, da je treba pridobiti vsa potrebna mnenja in soglasja mnenjedajalcev ter zagotoviti pravico graditi.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije