Našo največjo banko so zaščitili pred Hrvati

LJUBLJANA – Državni zbor je z 59 glasovi za in 11 proti sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.

Cilj zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč. Te so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric. V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge.

Čaka na soglasje, da bi izplačali dividende

Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B-bilance državnega proračuna.

Zakon je pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še stoodstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačal v višini 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.



Državni zbor pa ni izglasoval predloga dopolnila, ki ga je v obravnavo vložila Levica. Ta je želela doseči, da bi zakon začel veljati šele 1. januarja 2021. Prepričani so namreč, da bo imela pospešena prodaja sistemske državne banke daljnosežne škodljive posledice.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je poslancem pred sprejemanjem zakona zagotovila, da je to najboljša možnost, ki jo ima država, da zaščiti svojo naložbo in NLB, ter zavrnila očitke, da gre za odločanje o privatizaciji banke.

Nevarnost izterjav vse bolj verjetna

Glede na to, da so hrvaška sodišča začela intenzivirati sodne postopke, je nevarnost izterjav vedno bolj realna, neurejenost tega področja pa lahko vpliva na kupnino v privatizacijskem postopku NLB, kar bi lahko imelo pomembne finančne posledice za državo.

Vlada je sicer kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravi holdinga v začetku tedna naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta.