Najbolj jih je ganil Avsenikov Pastirček

Nihče ne ve, kako težko je bilo v preteklih dveh mesecih mnogim starejšim, ki ne bivajo doma, temveč v katerem od domov starejših po Sloveniji. Ko je bila razglašena pandemija zaradi koronavirusa in so tudi vsi domovi pri nas zaprli vrata, saj gre za starejše, ki so zaradi možnosti okužb s covidom-19 še vedno najbolj ranljiva skupina v populaciji, so mnogi ostali brez stikov s svojimi najdražjimi in tudi z zunanjim svetom.

Nič drugače ni bilo v Domu starejših Laško, kjer pa imajo to srečo, da se doslej nihče od 158 stanovalcev ni okužil in so do danes vsi ostali zdravi.

Prejšnji petek je bil izjemno ganljiv za vse, saj so po več kot dveh mesecih svojcem ponovno dovolili obiske in jim tako končno omogočili, da so videli svoje najbližje. »Seveda stiki potekajo po posebnih varnostnih protokolih, vse z namenom preprečitve vnosa okužbe v dom. Pa vendar so bili srečanja vsi zelo veseli in so komaj čakali na svoje najdražje,« je povedala Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših v Domu starejših Laško.

Še dan prej, v četrtek popoldne, so za vse stanovalce pripravili glasbeno presenečenje. Bil je lep sončen dan, kot nalašč, da so stanovalci končno lahko zapustili svoje sobe in so jih zaposleni odpeljali na velik vrt. Nekatere v njihovih vozičkih, pokretni pa so sami zasedli klopce in stole, ki so bili razporejeni na primerni razdalji. Videli so, da se nekaj pripravlja, a nihče ni vedel, kaj točno jih čaka, dokler jih ni pozdravil glasbenik, domačin Dejan Krajnc, sicer bolj znan kot poskočni Dejan, ki je za začetek odpel najbolj znano uspešnico Adijo, madam. Pa tudi skladbo Hulapalu, ob kateri so nekateri navdušeno ploskali in se celo pozibavali. A Dejan ni prišel sam.

Z njim sta bila še dva znana glasbena prijatelja, prav tako Laščana, oba zaposlena v Orkestru slovenske policije. To sta klarinetist Franjo Maček, ki je sicer še bolj znan kot član Alpskega kvinteta, ter Miha Salobir, ta igra trobento pri Ansamblu Eurokvintet. Franjo in Miha sta dokazala, da se da znane Avsenikove melodije odigrati tudi samo s klarinetom in trobento. Še najbolj sta vse prisotne ganila z Avsenikovim Pastirčkom. Pa tudi pesem Daleč je za naju pomlad Adija Smolarja, ki jo je Dejan odpel, Franjo pa pospremil s klarinetom, je marsikoga odpeljala med spomine na mladost in na čase, ko so ob sebi še imeli svojega življenjskega sopotnika ali sopotnico. Mnogi, ki so po dolgem času v živo slišali glasbo in petje, bi se najraje tudi zavrteli, če bi se lahko. Da je vse ostalo v dovoljenih mejah, so ves čas skrbeli zaposleni doma starejših, ti so se glasbenikom zahvalili in se od njih poslovili v upanju, da se še kdaj srečajo.

»Minule tedne stroge karantene smo doživljali zelo različno, eni lažje, drugi težje. Med seboj smo sicer bili ves čas v kontaktu, na družabnih omrežjih in po telefonskih klicih, a smo hkrati ves čas vadili, igrali in peli, saj menimo, da bo kmalu napočil čas, ko se bomo glasbeniki lahko vrnili na odre. Vsaj poleti, ko koncerti lahko potekajo na prostem,« je optimistična Larisa Majcen, pevka Petovia kvinteta, ansambla s Ptuja, ki je bil lani, na 50. jubilejnem Ptujskem festivalu razglašen tudi za hišni ansambel Radia tednik Ptuj.


»Dejansko je za nas to velika čast in smo to vlogo z veseljem sprejeli,« pravijo fantje in dekle, ki so v času karantene doma posneli kar dve skladbi. Ena nosi naslov Ljubica, lahko noč in jo je ustvaril legendarni Tone Kmetec, posneli pa so jo v sodelovanju z Ansamblom Opoj in se z njo predstavili lani na Ptujskem festivalu. Druga nosi naslov Cvetoče tulpe in so jo posneli v okrnjeni zasedbi v sodelovanju z dobro prijateljico Ano Dušico Ogrizek, ki je bila donedavnega pevka Vrlih muzikantov, zdaj pa ustvarja pesmi tudi sama.

»Odprtje medobčinskih meja smo proslavili na čisto poseben način. Presenetili smo namreč naše najstarejše in zaigrali pred domom starejših občanov na Ptuju, kjer bivajo tisti, ki so najranljivejši, in so bili do pred kratkim povsem odrezani od svojih najdražjih. Res je bilo lepo, z njihovih obrazov smo lahko brali, koliko jim to pomeni,« so povedali člani Petovia kvinteta.