Na velikonočno nedeljo Ljubljano stresel rušilni potres, umrlo je 21 ljudi (FOTO)
Danes mineva 127 let, odkar je Ljubljano je prizadel rušilni potres, ki je zahteval 21 žrtev ter povzročil ogromno škodo –11 odstotkov stavb je bilo treba porušiti. Na Arsu so se spomnili dogodka na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, ko je pozno zvečer Ljubljano prizadel prvi sunek rušilnega potresa.
Potres spremljal grozovit hrup
Sreča v nesreči je bila, da so ljudje zapustili hiše šele, ko je minil prvi potresni sunek, zato padajoče opeke niso poškodovale večjega števila ljudi. »Večina prebivalcev je ob 23.17 že spala. Zaradi zloveščega bobnenja in tresenja tal, ki sta sledila takoj potem, je Ljubljančane zajel strah in brezglavo so začeli zapuščati domove. Panika je bila nepopisna: med rušenjem dimnikov, pokanjem šip so se mešali glasno vpitje, jok otrok in lajanje psov. Potresni sunki so se vrstili vso noč, vendar niso bili tako močni kot prvi. Preprečevali so ljudem, da bi se vrnili na svoje domove, zato so bili polni vsi ljubljanski parki in trgi,« se spominjajo na Arsu.
Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika in so v naglici, le v nočnih oblačilih zapuščali svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotrese.
Hudo razdejanje
Naslednje jutro je pokazalo razdejanje: od 1.373 zgradb, kolikor jih je takrat bilo v Ljubljani, jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Marsikje so v stenah zazijale velike razpoke in zaradi skoraj nenehnega tresenja tal bivanje v teh objektih ni bilo varno.
Zelo hude poškodbe je utrpela deželna bolnišnica kot tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne zgradbe. Ljubljana je imela okoli 31.000 prebivalcev: od skupno 1.373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in šest štirinadstropnih.
21 ljudi je umrlo. Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj jih je umrlo med reševanjem.
Največje poškodbe na stavbah so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manjše poškodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov. Moč potresa ponazarjajo tudi podatki, da so ga čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresov, ki so prebivalce še bolj begali. Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno sedem milijonov goldinarjev.
Prehrana
Pomanjkanje se je v mestu hitro čutilo, zato so organizirali pet zasilnih kuhinj, v katerih so bodisi zastonj bodisi za nizko ceno razdelili nekaj tisoč toplih obrokov na dan. Dunajska reševalna družba je poslala tri kuhinjske vozove. Pri organiziranju prehrane so se izkazale premožnejše Ljubljančanke pod vodstvom soproge deželnega predsednika.
Magnituda je bila 6,1
Velikonočni potres je tla stresel 14. aprila 1895 ob 22. uri in 17 minut po svetovnem času. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova lokalna magnituda je bila 6,1 (Živčić in Cecić, 1998). Največjo intenziteto, VIII-IX EMS:98, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potres je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar pomeni približno 385.000 km2.
