NE OBJAVI Na spletu je završalo: Potrjen prvi primer opičjih koz v Sloveniji?
Po družabnih omrežjih se je razširila novica, da je bil v ponedeljek zvečer potrjen prvi primer opičjih koz pri nas. V zapisu piše, da je obolela oseba v Slovenijo prispela s Kanarskih otokov in da so epidemiologi že na delu. A obravnavajo le družino obolele osebe, ne pa tudi skrupine turistov s Kanarcev, ker opičje koze niso področnem zakonu.
Je bil res v ponedeljek potrjen prvi primer te bolezni pri nas, ali pisec vrstic le išče pozornost? Odgovore iščemo pri pristojnih, objavimo jih, ko jih dobimo.
V ponedeljek je direktorica ECDC dejala, da je nevarnost širjenja med splošno populacijo zelo nizka, dodala pa je, da je verjetnost nadaljnjih prenosov okužb med ljudmi z več spolnimi partnerji visoka. Maria Van Kerkhove, ki je pri WHO pristojna že za tehnično vodenje v odzivanju na covid 19, je v ponedeljek izrazila prepričanje, da je situacija glede opičjih koz obvladljiva in da se prenos okužb med ljudmi lahko ustavi v državah, kjer ta bolezen ni endemična.
Kako prepoznati opičje koze?
Virus, ki povzroča opičje koze je soroden virusu, ki je povzročal črne koze. Te smo s pomočjo globalne kampanje cepljenja uspeli izkoreniniti. Virus opičjih koz se na ljudi lahko prenese ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov) ali okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku, so pred dnevi zapisali na spletni strani NIJZ.
Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih, poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade. Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
Za zahodnoafriški sev, ki je bil doslej odkrit v primerih, o katerih so poročali v Evropi, je bila glede na afriške študije smrtnost 3,6 %. Smrtnost je višja pri otrocih in mlajših odraslih, pri imunsko oslabljenih osebah bolezen lahko poteka težje. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih.
Med trenutno bolj ranljivimi skupinami oz. izpostavljenimi osebami za tveganje za okužbo v Evropi so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev. V primeru pojava značilnih simptomov (predvsem izpuščajev na spolovilih) okužbe z virusom opičjih koz se posvetujte z zdravnikom.
