Na pohod ob žici tudi nanduja
Kljub odpovedi prireditve sta se Nina in Nande z drugimi pohodniki sprehodila po Ljubljani.
Odpri galerijo
Prvič v zgodovini pohoda sta se na Pot ob žici podala nanduja. FOTOGRAFIJE: Dejan Javornik
Letošnji pohod Pot ob žici ali Pot spominov in tovarištva (PST) je bil precej drugačen od vseh dosedanjih triinšestdesetih. Ne samo, da je bil zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa odpovedan, t. i. neuradni pohodniki, ki jih je bilo zelo veliko, so na trasi v bližini Koseškega bajerja doživeli nekaj, kar se doslej še ni zgodilo.
Verjetno se je prvič v zgodovini primerilo, da se je po 34 kilometrov dolgi poti, kjer je med drugo svetovno vojno bodeča žica obdajala Ljubljano, sprehodila tako eksotična perjad, kot so nanduja Nina in Nande ter pavček Jani s kmetije Cetin na Škofljici pri Ljubljani. Pernato kraljestvo Cetinovih naši bralke in bralci že zelo dobro poznate, ne nazadnje jih spremljamo še iz časov, ko še niso vsako soboto hodili na ljubljansko tržnico in postali prava senzacija.
Prav pohod Pot ob žici so si izbrali eksotični ljubljenčki za svoj prvi izhod iz karantene na obrobju Ljubljane. Najprej so sicer Cetinovi želeli oditi na tržnico in še v bližnji lokal na kavo, kot jim je veleval običaj, a so si zaradi zgodovinske priložnosti, da bi bili nanduja in pav prvi na svetu z žigi Poti ob žici, premislili.
»Seveda nismo obhodili vse poti, uspelo nam je narediti okoli 500 metrov. Smo pa seveda tudi zabeležili kontrolno točko oziroma pridobili žig, tako da je vse skupaj uradno. Dolgo smo bili doma in naše živali so res komaj čakale, da gremo v mesto. Nanduja in pavček so zjutraj takoj skočili v prikolico, ko smo jih peljali domov, pa so se močno obotavljali. Sicer epidemija niti ni močno vplivala na nas, saj živimo na kmetiji in so nam odpadli le sobotni izleti v Ljubljano,« pripoveduje Janez Cetin, ki skupaj z ženo Simono že nekaj let na prav poseben način skrbi za svoje živali.
Namesto da bi jih zapirala v kletke in jih gojila za hrano, jim omogočata dokajšnjo svobodo in prelepo pernato življenje. Poleg običajnih sobotnih obiskov Ljubljane jim prirejata izlete v gore in mesta, plavanje v jezerih in morju, a tudi terapevtske obiske v domovih za ostarele ali pri posameznikih, ki si zaželijo njihove družbe.
Med številnimi pohodniki na PST so Nina, Nande in Jani povzročili skorajšnje zastoje, saj so bili prava atrakcija. Vsi so se hoteli slikati z njimi in tisti, ki jih še ne poznajo z ljubljanskih ulic, so Janeza in Simono oblegali s kopico vprašanj o tem, kako je sploh mogoče, da se južnoameriške živali, kot so nanduji, tako veselo sprehajajo po Ljubljani. Janez Cetin nam razloži, kako se je v nekaj letih spremenil odnos do njih in da ljudje vedno manj sprašujejo, zakaj sploh to počnejo ali jim celo očitajo, da ni primerno, da takšne živali hodijo z njimi v mesto. »Naše živali zelo pozitivno vplivajo na ljudi, ti se ob njih dobro počutijo. In tudi obratno. Za njih je to eno samo veselje,« pripoveduje.
Tudi zaplet ob njihovem ponovoletnem obisku Benetk se je očitno srečno končal. Kot smo poročali na začetku letošnjega leta, so prijazna nanduja Nino in Nandeta med občudovanjem mesta na vodi legitimirali policisti. »Kot kaže, ne bo nič s kaznijo, saj so verjetno tudi uradno ugotovili, da je nastal nesporazum in da je bilo vse po predpisih. Najprej so namreč mislili, da delamo reklamo za cirkus, ki je bil prav tiste dni v Benetkah, poleg tega pa je nekdo prijavil, da se po mestu sprehajajo emuji, ki so sicer smrtno nevarni. A ko sta prišla policija in veterinar, so pregledali naše dokumente in vse naše ravnanje ter ugotovili, da nismo iz cirkusa, da sta nanduja čipirana, da sta bila pet dni prej pregledana pri veterinarju ter da imamo evropsko dovoljenje za strokovni prevoz živali. Tri ure je trajal ves postopek, a moram jih pohvaliti za korektnost in prijaznost. Policisti so se na koncu slikali z Nino in Nandetom, eden je rekel, da za vnuke,« pove o srečnem koncu Janez Cetin.
Z nandujem sta se po naključju srečala tudi znameniti dirigent Uroš Lajovic in ženo Saša.
Verjetno se je prvič v zgodovini primerilo, da se je po 34 kilometrov dolgi poti, kjer je med drugo svetovno vojno bodeča žica obdajala Ljubljano, sprehodila tako eksotična perjad, kot so nanduja Nina in Nande ter pavček Jani s kmetije Cetin na Škofljici pri Ljubljani. Pernato kraljestvo Cetinovih naši bralke in bralci že zelo dobro poznate, ne nazadnje jih spremljamo še iz časov, ko še niso vsako soboto hodili na ljubljansko tržnico in postali prava senzacija.
Prva nanduja na PST
Prav pohod Pot ob žici so si izbrali eksotični ljubljenčki za svoj prvi izhod iz karantene na obrobju Ljubljane. Najprej so sicer Cetinovi želeli oditi na tržnico in še v bližnji lokal na kavo, kot jim je veleval običaj, a so si zaradi zgodovinske priložnosti, da bi bili nanduja in pav prvi na svetu z žigi Poti ob žici, premislili.
500 metrov sta prehodila Nina in Nande in tudi pridobila uradni žig s poti.
»Seveda nismo obhodili vse poti, uspelo nam je narediti okoli 500 metrov. Smo pa seveda tudi zabeležili kontrolno točko oziroma pridobili žig, tako da je vse skupaj uradno. Dolgo smo bili doma in naše živali so res komaj čakale, da gremo v mesto. Nanduja in pavček so zjutraj takoj skočili v prikolico, ko smo jih peljali domov, pa so se močno obotavljali. Sicer epidemija niti ni močno vplivala na nas, saj živimo na kmetiji in so nam odpadli le sobotni izleti v Ljubljano,« pripoveduje Janez Cetin, ki skupaj z ženo Simono že nekaj let na prav poseben način skrbi za svoje živali.
»Naše živali zelo pozitivno vplivajo na ljudi, ti se ob njih dobro počutijo. In tudi obratno.
Namesto da bi jih zapirala v kletke in jih gojila za hrano, jim omogočata dokajšnjo svobodo in prelepo pernato življenje. Poleg običajnih sobotnih obiskov Ljubljane jim prirejata izlete v gore in mesta, plavanje v jezerih in morju, a tudi terapevtske obiske v domovih za ostarele ali pri posameznikih, ki si zaželijo njihove družbe.
V Benetkah so jih legitimirali
Med številnimi pohodniki na PST so Nina, Nande in Jani povzročili skorajšnje zastoje, saj so bili prava atrakcija. Vsi so se hoteli slikati z njimi in tisti, ki jih še ne poznajo z ljubljanskih ulic, so Janeza in Simono oblegali s kopico vprašanj o tem, kako je sploh mogoče, da se južnoameriške živali, kot so nanduji, tako veselo sprehajajo po Ljubljani. Janez Cetin nam razloži, kako se je v nekaj letih spremenil odnos do njih in da ljudje vedno manj sprašujejo, zakaj sploh to počnejo ali jim celo očitajo, da ni primerno, da takšne živali hodijo z njimi v mesto. »Naše živali zelo pozitivno vplivajo na ljudi, ti se ob njih dobro počutijo. In tudi obratno. Za njih je to eno samo veselje,« pripoveduje.
Kljub temu da je bil pohod uradno odpovedan in da ni bilo spremljevalnih prireditev, se je v soboto po PST sprehodilo ogromno ljudi. Neuradne pohodnike je Mestna občina Ljubljana opozarjala, naj upoštevajo vladne ukrepe, in jim na tablah na kontrolnih točkah priporočala, naj hodijo v smeri urnega kazalca, naj se gibljejo na minimalni razdalji meter in pol od drugega ter naj imajo s seboj razkužila.
Tudi zaplet ob njihovem ponovoletnem obisku Benetk se je očitno srečno končal. Kot smo poročali na začetku letošnjega leta, so prijazna nanduja Nino in Nandeta med občudovanjem mesta na vodi legitimirali policisti. »Kot kaže, ne bo nič s kaznijo, saj so verjetno tudi uradno ugotovili, da je nastal nesporazum in da je bilo vse po predpisih. Najprej so namreč mislili, da delamo reklamo za cirkus, ki je bil prav tiste dni v Benetkah, poleg tega pa je nekdo prijavil, da se po mestu sprehajajo emuji, ki so sicer smrtno nevarni. A ko sta prišla policija in veterinar, so pregledali naše dokumente in vse naše ravnanje ter ugotovili, da nismo iz cirkusa, da sta nanduja čipirana, da sta bila pet dni prej pregledana pri veterinarju ter da imamo evropsko dovoljenje za strokovni prevoz živali. Tri ure je trajal ves postopek, a moram jih pohvaliti za korektnost in prijaznost. Policisti so se na koncu slikali z Nino in Nandetom, eden je rekel, da za vnuke,« pove o srečnem koncu Janez Cetin.
