TRADICIJA

Na Ljubnem ni nič pomembnejše od flosarije: motorko je spretno vihtel Tadej

Na krožišču v Radmirju dragocen poklon splavarski tradiciji.
Fotografija: Fantje so pljunili v roke, da je bilo vse, kakor mora biti.
Odpri galerijo
Fantje so pljunili v roke, da je bilo vse, kakor mora biti.

»Kot se med flosarji dogaja, smo se najprej malce spogledali, nato pa je padla beseda. Kaj pa naj postavimo v krožišče, ki deli Spodnjo in Zgornjo Savinjsko ter Zadrečko dolino prek Gornjega Grada na Kranjsko ... Da smo bili najprej vsi pametni, je že navada, a smo se dokaj hitro zedinili, da v evropsko znanem flosarskem središču ne more biti kaj pomembnejšega od flosarije,« je ob zaključku del pri končni postavitvi velike hrastove skulpture v skoraj novem krožišču v Radmirju povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik.

Brgles je še zadnjič pognal motorko. FOTOGRAFIJE: JOŽE MIKLAVC
Brgles je še zadnjič pognal motorko. FOTOGRAFIJE: JOŽE MIKLAVC
Pred postavitvijo temeljita analiza skulpture
Pred postavitvijo temeljita analiza skulpture

»Vedel sem, da velemojster motorke, kot je Tadej Brgles, ne more izdelati ničesar slabega, a da bo naredil naju z Martinom Juvanom Čuksom lepša, kot sva v resnici, pa tudi nisem pričakoval,« se je pošalil priljubljeni prvi mož, že tretji mandat župan ene manjših občin v Zgornji Savinjski dolini. Na stičišču regionalnih cest Mozirje, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad so v Radmirju na krožišču končno opravili še zadnje dejanje. Na pripravljenem prostoru so ustvarili umetniško podlago, strugo reke, na osrednji del pa so pred dnevi namestili velikansko maketo flosa in na njem dva krepka flosarja. Občina Ljubno, ki je izjemno skulpturo naročila pri mojstru kiparjenja iz lesa Brglesu, je tako kraju, ki vabi z oblikovanim jedrom okrog farne cerkve sv. Elizabete Ogrske in prepoznavno etno-kulturno dediščino splavarjenja v Zgornji Savinjski dolini, postavila večno znamenitost.

Gozdna tradicija

Ljubno je znano tudi po vlcerski, gozdarski tradiciji, a še izraziteje po flosariji, ki so ji že pred več desetletji namenili praznik, in sicer na vsako prvo nedeljo v avgustu. Tako je že 62 let. Datumu pa so po pridobitvi statusa samostojne občine, ene od sedmih v tej dolini, z navdušenjem dodali tudi občinski praznik. Tako je zdaj evropsko znani splavarski kraj tam, kjer mejijo Okonina, Juvanje in Radmirje, dobil mogočen spomenik, ki krasi vstopno veduto kot tudi mojstrstvo nadarjenega domačina. Zaradi ogleda flosa v naravni velikosti in dveh krepkih mož, krmanižev z vesli, se bo promet v krožišču pričakovano upočasnil, da se izognemo neljubim trkom, pa se je ob morebitnem fotografiranju znamenitosti najbolje pred križiščem varno ustaviti.

Ogromno lesa so vgradili v klasičen ljubenski splav.
Ogromno lesa so vgradili v klasičen ljubenski splav.
Odločno sta poprijela za veslo.
Odločno sta poprijela za veslo.

Kot je dejal eden od Tadejevih pomočnikov, ta flos zlepa ne bo nikdar plaval po vodi, saj bližnja Savinja tam ne bo toliko narasla, Čuks pa je nato kot živa maskota flosarja, z dušo in telesno povezan s tradicijo, dal besedo mlademu domačinu, kmetovalcu, obrtniku, umetniku in večkratnemu državnemu prvaku v kiparjenju z motorko Brglesu: »Da, izdelava teh triinpolmetrskih flosarjev iz hrastovine se je malo zavlekla, ker je bilo treba dobiti pravi material, delo pa je bilo treba ponekod filigransko oblikovati, kar je vzelo veliko časa. V splav smo v končni fazi vgradili 12 kubikov najkakovostnejšega macesna in še nekaj kubikov vrhunske hrastovine, ki bo zastopal vse najboljše od svetovno znanega kakovostnega lesa, ki je s flosi zaslovel v daljnih deželah. To je več kot le delo, res ga nisem meril ne v urah ne v kubikih, flosarja sta zrasla skupaj z menoj!«

Nekdaj spoštovan poklic

Ozrl se je desetletja v preteklost, ko je ljubensko splavarstvo postalo samoumevno med vsemi prebivalci, ki so še ohranjali duha nekdaj tako spoštovanega poklica, trgovanja z lesom in vonj po lesni smoli. »Imeli smo srečo, da so občino vodili ljudje, ki so nadaljevali to poslanstvo kot izviren poklic, tradicijo in ohranjanje vrednot. Še mene se je prijelo nekaj te smole!«

Prvi mož občine Naraločnik je ob spremljanju postavitve velikanskega splava še povedal: »Od ideje, ki smo jo na Ljubnem oblikovali flosarji v imenu mnogih, ki podpirajo to etno dejavnost, je bilo treba počakati, da je dozorel mojster Brgles, da je izbral in plemenitil les, ki ustreza zahtevnemu oblikovanju in ki bo kljuboval vremenu. Flos bo na tem simboličnem mestu, ki povezuje tri doline, vabil gorvodno v deželo ljubenskih flosarjev in pod najlepše Savinjske Alpe. Le še varno vožnjo bomo zaželeli vsem, ki se bodo ozirali k mogočni skulpturi in jo tudi posneli za spomin.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije