Moker in hladen vstop v koledarsko jesen

Koledarska jesen je prinesla močno ohladitev s padavinami. Sobotno popoldne je bilo kar okoli 15 °C hladnejše od petkovega. Zapihal je okrepljen severni veter, pojavljale so se močne nevihte z dežjem, ki so marsikje zalivale kleti, namočila so se tudi polja. Ponekod v osrednji Sloveniji in na Celjskem je v 12 urah padlo med 40 in 60 mm dežja. Močno so narasli nekateri vodotoki, razlila se je na primer reka Medija. Po obilnem dežju so se ponekod razlivali tudi hudourniški vodotoki v osrednjem, zahodnem in južnem delu države.


Za vremensko fronto pa prihaja suha in hladna zračna masa s severa Evrope. Jutra bodo še hladnejša in jasna, celo brez megle, marsikje bo manj kot 5 °C. Sledijo dnevi z obilo sončnega vremena, postopno bo tudi topleje. Marsikatera njiva je že prazna in pripravljena na jesensko setev. Čeprav bo spravilo koruze kot glavnega predposevka omogočalo zgodnjo setev, tehnologi priporočajo, da s setvijo v septembru ne hitimo, ker lahko napadejo uši. Treba se je odločiti za primeren izbor vrste in sorte žita.

Zimska solata

Na vrtovih je čas za pobiranje avgusta posejane solate. V enem mesecu po setvi, odvisno od vremena, lahko že režemo svežo. Posevke solate in radiča je priporočljivo poškropiti proti beli gnilobi solate in sivi plesni. Še je čas za setev mehkolistne in krhkolistne zimske solate, ki ju lahko sejemo vse do konca septembra. Krhkolistno sejemo v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme kali od osem do 20 dni. Seme motovilca kali od osem do 14 dni, raste pa tudi pri 4 °C. Pred vdorom hladnega zraka solato prekrijemo s kopreno. Pomembno je, da je temperatura tal višja od 5 °C.

Kurilna sezona

Vse kaže, da bodo zaradi dotoka mrzlega zraka iznad polarnega kroga v prihodnjih dneh marsikje po Sloveniji izpolnjeni pogoji za začetek kurilne sezone. Po definiciji je trajanje kurilne sezone število dni med začetkom in koncem kurilne sezone. Začetek kurilne sezone določimo tako, da poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri po srednjeevropskem času prvič v drugi polovici leta tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C, naslednji dan je začetek kurilne sezone. Konča se takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri po srednjeevropskem času v treh zaporednih dneh višja od 12 °C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 °C ali manj.

Odevanje v barve

Že v zadnjih dneh avgusta, po sušnem vremenu in vročinskem valu, smo opazili rumenenje listov listavcev, še posebno na plitvih in peščenih rastiščih. Prezgodaj so spremenili barvo zaradi suše in vročinskega stresa, ki sta zaznamovala letošnji avgust. Kmalu zatem, ko so padavine konec avgusta namočile tla, so orumeneli listi odpadli in gozdovi še vztrajajo v zelenem tudi konec septembra. Kako hitro poteka jesensko obarvanje listja, je odvisno od več dejavnikov. Nekatere drevesne vrste rumenijo zgodaj, druge precej pozneje. V slovenskih gozdovih najprej v rumenem zažari javor. Tudi divji kostanj praviloma spremeni barvo že na začetku oktobra, v zadnjem desetletju pa k zgodnjemu rjavenju te drevesne vrste pripomore škodljivec listni zavrtač, zaradi katerega listi začno postopno rjaveti že sredi poletja. Tudi lipa in lipovec zgodaj spremenita barvo.