USKLADITEV

Mesec napovedal dvig minimalne plače za 50,54 evra

To je za 4,2 odstotka glede na lani, sindikati pa so si obetali 7,5-odstotno zvišanje.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Artemsam, Getty Images
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Artemsam, Getty Images

Minimalna plača bo v novem letu določena pri 1253,90 evra bruto, kar pomeni dvig za 50,54 evra oz. 4,2 odstotka glede na lani, je odločil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Gre za minimalno zakonsko uskladitev, saj bo dvig sledil le letni inflaciji ob koncu leta 2023.

V skladu zakonom o minimalni plači se minimalna plača enkrat na leto uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek statističnega urada o letni inflaciji decembra preteklega leta. Ta je znašala 4,2 odstotka.

Pri uskladitvi minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, obenem se predhodno posvetuje s socialnimi partnerji.

Medtem ko so delodajalci vztrajali, da letošnji dvig glede na negotove gospodarske razmere ne sme presegati zakonskega minimuma, so imeli v sindikatih precej večja pričakovanja. Predlagali so najmanj 7,5-odstotno zvišanje.

Minister Mesec se je odločil za minimalno zakonsko uskladitev in tako sledil pogledom gospodarstva. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je bila pri 1203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra.

Novi znesek je tako 1253,90 evra, velja pa za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos dalje.

Poudarek tudi na dvigu preostalih plač

Mesec je ob objavi odločitve znova spomnil, da je DZ prav na pobudo Levice leta 2018 sprejel novo širšo definicijo minimalne plače. Rezultati te spremembe so po njegovem prepričanju zgovorni.

Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača tako, kot je navedel, povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Povprečna plača se je v prvem obdobju medtem povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. »Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni,« je prepričan Mesec.

Je pa ob tem zatrdil, da je treba večji poudarek v prihodnje posvetiti dvigu preostalih plač, saj da so številni plačni razredi, tako v javnem kot zasebnem sektorju, pod ravnjo minimalne plače.

»Stališče vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: uveljaviti moramo pravilo 'enka je minimalka' in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov,« je zapisal minister.

S ciljem ureditve plačnih razmerij je sindikate in delodajalce tudi pozval, naj letos ustrezno prenovijo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. »Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,« je prepričan Mesec.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije