Kot najstnik razvil pisavo za slepe. Brajica spodbuja osebno neodvisnost
Pred dnevi smo zaznamovali svetovni dan brajice, pisave za slepe in slabovidne. Pisava je poimenovana po Louisu Braillu, rojenem 4. januarja 1809, letos pa je v ospredju tudi 200-letnica prve predstavitve brajice.
Brajeva pisava je posebna abeceda, ki slepim in slabovidnim omogoča branje in pisanje. Braille se je rodil z zdravim vidom, a je zelo zgodaj zaradi posledic nesreče oslepel. V najstniških letih je razvil metodo, ki že dve stoletji slepim omogoča sporazumevanje in dostop do znanja.
Slep na obe očesi je Braille že kot deček obvladoval svojo invalidnost. Izobrazil se je in prejel štipendijo za francoski kraljevski inštitut za slepo mladino. Ko je bil tam še študent, je začel razvijati sistem taktilne kode, ki bi slepim ljudem omogočil hitro in učinkovito branje in pisanje. Navdihnjen z vojaško kriptografijo Charlesa Barbierja je Braille izdelal novo metodo posebej za potrebe slepih. Delo je prvič predstavil vrstnikom leta 1824.
Prilagojeni oviranim
Prispevek ob 200-letnici prve predstavitve brajice so pripravili, kar je še posebno zanimivo, v Narodni galeriji v Ljubljani. Že vrsto let si namreč prizadevajo, da bi razstavljene umetnine približali vsem obiskovalcem. »Zadnja raziskava Urbanističnega inštituta Republike Slovenije kaže, da smo izjemno dobro prilagojeni za različne oblike oviranosti,« so povedali v Narodni galeriji.
»Obiskovalci z ovirami imajo brezplačen vstop, vstop je dovoljen tudi psom vodnikom, prav tako so brezplačne prilagojene ustvarjalne delavnice in vodstva. S pomočjo donatorja, Zavarovalnice Triglav, smo kupili povečevalne lupe za lažji in podrobnejši ogled umetnin, določene umetnine pa smo opremili z zvočnimi zapisi za slepe in slabovidne.«
Sodelujejo tudi s krovno organizacijo za osebe z okvaro vida, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, ter s Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne, pojasnijo v galeriji: »Ob 200-letnici prve predstavitve brajice je v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na ogled razstava reprodukcij slovitih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije, ki so bile v letu 2023 predstavljene v časopisih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in na spletni strani ZDSSS v rubriki Umetnina meseca.« Slike so opremljene s kratkim opisom v brajici in zvočnim opisom.
1824. je Braille predstavil novo metodo.
Razstavljeni sta tudi tipna reprodukcija slovite Kofetarice Ivane Kobilca in reliefna reprodukcija slike Ribji trg Pavla Künla, ki so ju pripravili v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani. Na ogled so še pomanjšana tipna reprodukcija Prešernovega spomenika ter tipne slikanice za otroke o galerijskem škratu Galu, ki so jih ustvarili na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru. Razstava bo na ogled do 1. marca 2024. Od torka do petka je odprta od 8. do 14. ure, ob sredah do 16. ure.
Na 200-letnico brajice so se spomnili tudi v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Posebno poslanico sta ob jubileju namenila glavni tajnik Štefan Kušar in predsednik Matej Žnuderl: »Ob tej priložnosti vas spomnimo, da je brajica sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi.«
Družbena vključenost
Slepim in slabovidnim omogoča, da bralno znanje pridobijo na taktilen način. Sistem šestih povišanih točk, ki jih lahko otipajo s prsti, predstavlja črke, številke in celo glasbene note. To je pomembno ne le za dostop do literature, ampak tudi za učenje in akademsko napredovanje. Z brajico so slepi in slabovidni lahko uspešni študenti in zaposleni, kar bistveno pripomore k njihovi samostojnosti in samozavesti. »Prav tako omogoča vključenost v družbo,« dodajata Kušar in Žnuderl.
Je simbol enakosti, dostopnosti in priznanja pravic slepih in slabovidnih.
»Z dostopom do istih informacij kot videči so slepi in slabovidni lahko bolj informirani in aktivni družbeni udeleženci. Poleg tega brajica spodbuja osebno neodvisnost. Zmožnost branja oznak na izdelkih, uporabe dvigal z brajico in navigacije po javnih prostorih omogoča slepim in slabovidnim, da so bolj samostojni in manj odvisni od pomoči drugih. Je tudi orodje za umetniški izraz in kreativnost. Slepi in slabovidni pisci, pesniki in glasbeniki uporabljajo to pisavo za izražanje misli in čustev, kar pripomore k bogatemu kulturnemu prispevku. Brajica ni le orodje za branje in pisanje. Je simbol enakosti, dostopnosti in priznanja pravic slepih in slabovidnih. Njena vloga v izobraževanju, vključenosti in neodvisnosti je neprecenljiva. Pravzaprav, praznovanje 200-letnice brajice poudarja njen trajni pomen in potrebo po nadaljnjem širjenju in izboljšanju dostopnosti za vse.«
Že lani so opozorili, da je kljub njeni pomembnosti za slepe in slabovidne pogosto spregledana in finančno podhranjena, zato obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti izgubila in opustila. »Zato je ključnega pomena, da prepoznamo njeno pomembnost za slepe in si prizadevamo, da bi jo ohranili in razvili za prihodnost,« sta še zapisala glavni tajnik Štefan Kušar in predsednik Matej Žnuderl.
