VZTRAJNOST
Kolinda končno povabila Boruta
Slovenski predsednik in hrvaška predsednica sta se srečala že 29-krat, a le enkrat uradno.
Odpri galerijo
Predsednik in predsednica na skupni vojaški vaji. FOTO: Blaž Samec
LJUBLJANA – Devetnajst mesecev je minilo, odkar je slovenski predsednik Borut Pahor na ljubljanskem Kongresnem trgu pričakal hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarović. Seveda s šopkom, ki ji ga je izročil kot dobrodošlico. Lepih besed ob dvodnevnem obisku ni manjkalo. Kolinda je nato odšla predsednikovat svojim v lepo njihovo, Borut pa je ostal v Sloveniji, zmagal na še enih predsedniških volitvah in skrivnostno upa. Na kaj? Na uradno vabilo na uradni obisk Zagreba.
Kar 29-krat sta se doslej srečala Pahor in Kolinda. Devetindvajset kosil, večerij, zajtrkov vmes ni bilo. Toda vsa srečanja razen enega so bila neuradna. Venomer je bilo njuno srečanje ob robu nekega drugega dogodka, pa napol neuradno delovno.
Je kak rezultat dvostranskih neuradnih večerij znan? Ne! Sta razrešila kako odprto vprašanje? Ne! Borut Pahor se še naprej oklepa procesa Brdo, Kolinda pobude, ki ji je nadela ime Tri morja. Glede arbitraže in odločitve sodišča ter meja sta si narazen prav toliko kot po prvi večerji.
»Namen njunih pogostih srečanj je, da vzdržujeta dobre medosebne in meddržavne odnose tudi v času, ko zaradi spora o implementaciji arbitražne razsodbe med vladama in državama niso vzorni,« pojasnjujejo v predsednikovem uradu in dodajajo, kako je tujim diplomatom, akreditiranim v Sloveniji, Pahor dejal, da se glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško zavzema »za takšno formulo sožitja med državama v času iskanja sporazuma o implementaciji, da se zaradi tega vprašanja sicer vse boljši odnosi in sodelovanje med državama od podpisa arbitražnega sporazuma naprej ne bi poslabšali«.
So pa menda po hodnikih političnih labirintov že začele padati stave, ali se bo obisk res zgodil oziroma ali ne bo postal zgolj en velik televizijski šov, ki bi ga hrvaška predsednica rada izkoristila v svoje promocijske namene; kot nedavno, ko smo vsi videli, kaj se je dogajalo z obiskom premierja Mira Cerarja pri kolegu Andreju Plenkoviću v Zagrebu.
Le zakaj bi se srečevala, še pravijo dvomljivci, ko pa se itak ne moreta nič dogovoriti, poleg tega niti eden od njiju predsednikov nima kakih posebnih pooblastil, kar pomeni, da bi bilo srečanje res zgolj televizijski šov.
Kar 29-krat sta se doslej srečala Pahor in Kolinda. Devetindvajset kosil, večerij, zajtrkov vmes ni bilo. Toda vsa srečanja razen enega so bila neuradna. Venomer je bilo njuno srečanje ob robu nekega drugega dogodka, pa napol neuradno delovno.
Je kak rezultat dvostranskih neuradnih večerij znan? Ne! Sta razrešila kako odprto vprašanje? Ne! Borut Pahor se še naprej oklepa procesa Brdo, Kolinda pobude, ki ji je nadela ime Tri morja. Glede arbitraže in odločitve sodišča ter meja sta si narazen prav toliko kot po prvi večerji.
Prvi uradni obisk sta zmogla Slovenec in Hrvatica.
»Namen njunih pogostih srečanj je, da vzdržujeta dobre medosebne in meddržavne odnose tudi v času, ko zaradi spora o implementaciji arbitražne razsodbe med vladama in državama niso vzorni,« pojasnjujejo v predsednikovem uradu in dodajajo, kako je tujim diplomatom, akreditiranim v Sloveniji, Pahor dejal, da se glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško zavzema »za takšno formulo sožitja med državama v času iskanja sporazuma o implementaciji, da se zaradi tega vprašanja sicer vse boljši odnosi in sodelovanje med državama od podpisa arbitražnega sporazuma naprej ne bi poslabšali«.
Sogovornika sta se strinjala, da bi bil obisk mogoč tudi v času spora o implementaciji arbitraže.
Januarsko neformalno vabilo
A pred kratkim se je le zgodilo nekaj nepričakovanega. Ob zadnjem obisku predsednice Grabar Kitarovićeve, 13. januarja na Brdu pri Kranju, je namreč Pahor le prejel vabilo za uradni obisk v Zagrebu. Resda zgolj neformalno. »Sogovornika sta se strinjala, da bi bil ta mogoč tudi v času spora o implementaciji, če bi pripomogel k sporazumni rešitvi tega vprašanja,« pravijo v predsednikovem uradu, kjer dodajajo, da se »predsednik Pahor in predsednica Grabar Kitarović iskreno trudita vzdrževati iskreno zaupanje in vzorne odnose tudi kot sovoditelja pobude Brdo Brioni, ki je v zadnjih letih pomembno prispevala k dialogu med državami v regiji in reševanju odprtih vprašanj. Naslednje srečanje voditeljev pobude Brdo Brioni bo konec aprila v Skopju, oba predsednika pa se pri njegovi pripravi zelo angažirata.«Odnosi v leduKakšni odnosi so med sosednjima državama, vemo vsi. Z vidika Hrvaške je bil odstop od arbitražnega sporazuma vrhunski obveščevalno-diplomatski dosežek, njene sosede pa dvomijo o verodostojnosti države, ki z lahkoto sprejema sporazume, a jih s težavo izvaja. Še več, Hrvaška je znova napovedala možnost uvedbe ekskluzivne ekonomske cone in meri na dvoje: preizkuša odzive sosednje Italije in hkrati izsiljuje Slovenijo, da znova sede za pogajalsko mizo o meji, ne da bi pred tem priznala veljavnost arbitražnega sporazuma.
So pa menda po hodnikih političnih labirintov že začele padati stave, ali se bo obisk res zgodil oziroma ali ne bo postal zgolj en velik televizijski šov, ki bi ga hrvaška predsednica rada izkoristila v svoje promocijske namene; kot nedavno, ko smo vsi videli, kaj se je dogajalo z obiskom premierja Mira Cerarja pri kolegu Andreju Plenkoviću v Zagrebu.
Le zakaj bi se srečevala, še pravijo dvomljivci, ko pa se itak ne moreta nič dogovoriti, poleg tega niti eden od njiju predsednikov nima kakih posebnih pooblastil, kar pomeni, da bi bilo srečanje res zgolj televizijski šov.
