Janša: Ne zavedamo se dovolj, kako bo to vplivalo na našo prihodnost

Premier Janez Janša je danes na sedmem Delfi ekonomskem forumu, ki je potekal v Atenah, preko video povezave govoril predvsem o aktualnih geostrateških vprašanjih, povezanih tudi z vojno v Ukrajini. Prepričan je, da je treba narediti vse, da se pomaga Kijevu, v to sodi tudi pospešitev članstva v EU, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Uvodoma je predsednik vlade dejal, da se je 24. februarja letos svet spremenil, še posebej za nas, ki živimo na evropskem kontinentu. »Ne zavedamo se dovolj, kako zelo te spremembe vplivajo na vse nas in bodo vplivale na našo prihodnost. Po padcu Berlinskega zidu in kolapsu Varšavskega pakta ter Sovjetske zveze smo živeli v svetu, kjer smo verjeli, da bo Evropa združena, demokracija in tržna ekonomija pa se bosta razširili po kontinentu, samo počakati moramo kakšno desetletje ali naslednjo generacijo in ustvarjen bo svet, daleč stran od obdobja hladne vojne,« je dejal Janša.

Po njegovih besedah se trenutno usoda mirne prihodnosti evropskega kontinenta odloča v Ukrajini.

Zelenski v šoku: razkril je, kaj je od njega zahteval vidni evropski politik

»Zdaj vidimo, če se EU ne širi, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno«, je povedal Janša. Pri tem je opozoril, da potrebujeta jasno evropsko perspektivo tako vzhodna soseščina kot Zahodni Balkan.

»Realen napredek je tudi nekaj, kar bo pomagalo stabilizirati regijo Zahodnega Balkan in vzhodno soseščino, vendar pa moramo pred tem ustaviti vojno v Ukrajini z močno vojaško pomočjo na eni strani in učinkovitimi sankcijami, ki bodo pomagale ustaviti ruske napade, na drugi,« je prepričan Janša.

EU še strožje nad Rusijo: med sankcijami tudi embargo na energente

Predsednik vlade je tudi dejal, da je Slovenija glasovala za vse pakete sankcij proti Rusiji. »Z Evropsko komisijo sodelujemo tudi pri šestem paketu sankcij. Vemo, kaj je največji problem, in to je odvisnost večjega dela EU od ruskih energentov, še posebej zemeljskega plina, nafte in premoga. Nafta in premog sicer nista tako velik problem, saj se te vire zlahka zamenja z drugimi, večji problem pa je zemeljski plin,« je dejal predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da ima celotna unija na mizi dilemo, kot jo je izpostavil Mario Draghi. »Na mizi imamo dve stvari, na eni strani življenja Ukrajincev, ki jih ubijajo, in na drugi strani gretje. Torej ali smo pripravljeni kratkoročno žrtvovati del našega udobja in ekonomske cene glede sankcij v zvezi z ruskim plinom ter s tem ustaviti financiranje ruskega vojaškega stroja ali pa vztrajamo pri sankcijah, ki dolgoročno delujejo, vendar pa kratkoročno še vedno plačujemo milijarde za ruske energente, Kremelj pa ta denar uporablja, da financira rusko vojno mašinerijo,« je povedal premier. Dodal je, da je to glavna dilema na mizah vseh držav članic, in izrazil mnenje, da je treba na te dileme odgovoriti čim prej.  

Zavzel se je tudi za nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. »Torej pomagati moramo beguncem, razmišljati moramo o obnovi po vojni, a najprej moramo dati vso mogočo vojaško pomoč, saj le ta lahko rešuje življenja in ustavi vojno,« je poudaril.

Delfi ekonomski forum je osrednji dogodek in letna konferenca istoimenske organizacije, kjer se zberejo voditelji in voditeljice iz različnih držav, ki se zavzemajo za uresničevanje in spodbujanje inovativnih idej za trajnostno in konkurenčno rast v Evropi in širši regiji vzhodnega Sredozemlja.

Tokratna konferenca, ki je potekala od srede do danes, je v središče zanimanja postavila vprašanje, kako obnoviti družbo in jo obenem narediti bolj odporno po krizi covida 19. Med središčnimi vprašanji je bil tudi razmislek o prepričanjih v zunanjo politiko, varnost in gospodarsko rast ter o tem, kako se pripraviti na nenehno spreminjajoči se in hiter svet, so še zapisali v kabinetu premierja.