PREISKAVE

Ivo Vajgl priznal, kaj je bila njegova edina napaka

»V nobenem primeru nisem prejel nobenih materialnih ali drugih koristi, ki so opredeljene kot korupcija,« zatrjuje.
Fotografija: Ivo Vajgl. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Ivo Vajgl. FOTO: Jože Suhadolnik

LJUBLJANA, BRUSELJ – Evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Alde/Desus) je v zvezi z ugibanji v nekaterih slovenskih medijih, da ga »morda« preiskujejo v povezavi s korupcijskim škandalom v Svetu Evrope, danes sporočil, da »v zvezi z Azerbajdžanom in tudi v zvezi s katero koli drugo zadevo ni v nobeni preiskavi«.

V sporočilu za javnost je poudaril, da je medijem v preteklih letih že večkrat pojasnil, da je bil njegov primer zaključen v začetku leta 2014, torej v prejšnjem mandatu Evropskega parlamenta. Posvetovalni odbor za etična vprašanja Evropskega parlamenta je sklenil, da je skupaj s še nekaterimi kolegi, člani Evropskega parlamenta, storil manjšo kršitev etičnih pravil, ker mu je prepozno prijavil sodelovanje v opazovalni misiji leta 2013 na volitvah v Azerbajdžanu. »Tega nisem storil namerno, pač pa zato, ker sem si napak tolmačil takratna etična pravila Evropskega parlamenta. Zaradi tega me parlament ni sankcioniral in zadeva je zaključena,« je poudaril.

Spomnil je, da je na opazovanje volitev šel na povabilo Evropske akademije za opazovanje volitev (EAEO), za katero se je šele pred kratkim izkazalo, da sta jo ustanovila posameznika, ki sta bila izključena iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) zaradi koruptivnosti.

Vajgl je izpostavil, da je bila njegova »edina napaka le v tem, da ni dovolj natančno preveril verodostojnosti organizacije, katere vabilo v opazovalno misijo je sprejel kot poznavalec razmer v regiji ter kompleksnih odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom«.

O svoji podpori določenemu poročilu o poteku volitev v Azerbajdžanu leta 2013 je znova zatrdil, da je podprl tisto, za katero je verjel, da bolj objektivno naslavlja tako problem Gorskega Karabaha kakor tudi celovitost interesov EU v odnosih z Azerbajdžanom in v regiji. »Iz tega sem izhajal tudi, ko sem nekaterim članom PS SE svetoval, katero izmed dveh poročil velja podpreti, pri čemer sem vedel, da je v ozadju spopada v PS SE propagandni boj Armenije in Azerbajdžana, dveh držav, ki sta še vedno v vojni zaradi armenske okupacije Gorskega Karabaha.« Ta okupacija je del ruske geostrategije na tem območju, medtem ko Azerbajdžan velja za strateškega partnerja EU in Zahoda, je pojasnil.

»V nobenem primeru nisem prejel nobenih materialnih ali drugih koristi, ki so opredeljene kot korupcija,« je zatrdil.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas