FOTO: Čevljar se je v 25 letih samo enkrat zmočil v Savinji

LJUBNO OB SAVINJI – Človek si je od nekdaj želel leteti, a ker ni imel kril, si je izdelal nadomestke in izkusil svobodo, kakršna je podarjena pticam. Med tistimi, ki so se zaljubili v nebo, v letenje, jadranje, je Erik Fužir, 46-letni samostojni podjetnik iz Okonine pri Ljubnem ob Savinji. Tam živi in dela kot čevljar oziroma izdelovalec vsega, le čevljev ne, se smeji ob našem srečanju.

»Izdelujem predvsem ponjave za kaminske priklopnike in podobno. Naredil bi tudi jadralno padalo, a to je specialnost za druge.« Je adrenalinski pilot motornega jadralnega padala z dodatnim motorjem in eliso ter zasvojen s športom, ki mu je dal krila, polet in razgled na lepo slovensko pokrajino.

Od mladih nog je zagledan v letala, padalstvo in v zadnjem obdobju v jadralno padalo. Ko si je pridobil prve izkušnje in padalsko licenco, se je v skladu z zakonodajo, ki ureja zračno letenje, vključil tudi v Zvezo za prosto letenje Slovenije, kjer deluje kot eden od članov, ki aktivno gojijo ta šport, ki zahteva osnovna znanja o letenju, pilotiranju jadralnega letala in natančno poznavanje vremena.

»Najprej sem postal jadralni padalec in član Kluba jadralcev Finesa Gornji Grad, že leta 1993. Od takrat letim za svoje užitke, adrenalin, malo tudi fotografiram iz zraka, s čimer sem v prednosti pred fotografi in snemalci tam spodaj,« navdušeno pripoveduje. »Po navadi fotografiram hiše, poslovne objekte ali naravo, predvsem spomladi in poleti, ko je vse zeleno, kontrastno in cvetoče. Ja, je kar noro fajn.«
 

Zrelost in kondicija

O treznosti in varnosti glede tega relativno nevarnega športa pove: »Kdor ni psihično zrel in fizično v primerni formi, naj se tega ne loteva. Vsaka okoliščina v zračnih plasteh, turbulenca, naravne ovire, električna omrežja, različne jeklenice, visoke zgradbe, neraven teren ob vzletu in pristanku so lahko usodni za varnost in preživetje. Če ti ob nepravilnem ravnanju pri startu vzame eliso, je zelo nevarno!«

Ob letenju, vzletanju in pristankih je nujno in najpomembneje vedeti, kdaj je primerno vreme, kam pihajo vetrovi, kdaj je nevaren vrtinčasti in turbulentni zrak, obvezno je upoštevati vse tovrstne zakonitosti, pravilno izkoriščati termiko in strogo spoštovati osnovna načela letenja, izogibanje naravnim oviram, objektom ter naseljem oziroma letenju nad ljudmi, našteva Fužir.

»Kaj hujšega od pristanka v Savinji zaradi odpovedi motorja se mi v 25 letih jadranja s padalom ni zgodilo. Z motornim padalom ter paramotorjem srečno jadram že 25 let, od tega z motorjem že 13. leto. Saj vem, da bo trinajstica in vse naslednje srečno. Tudi obvisel nisem na kakšnem drevesu, pa tega niti ne načrtujem. Težko je na začetku, ko ni izkušenj, takrat se polomi elisa in še kaj zraven.«

S padalom paramotorjem obstajajo možnosti tekmovanja, vožnje med napihljivimi stožci, a Erik pravi, da je predrago in če veliko časa vzame, saj poteka po različnih evropskih krajih. »Tudi delati moram, pa ne malo!«


Erik je dosegel tudi svoj višinski rekord: polet 3150 metrov nad Raduho na Solčavskem pa s pristankom in ponovnim vzletom na 1500 metrov v francoskem Grenoblu. A rekordi niso pomembni, pomembno je uživati in preživeti, vsakič posebej. »Ko letiš, si Ikar, si angel, si v nebesih. A tudi pekel ni daleč. Brez trezne, ohlajene glave je Had zares bližnja destinacija, ki pa je rezervirana za norce,« je razmišljal Erik, ki je pred poletno sezono ves teden letel nad Bosno kot že minulih šest let.


Tam se je srečal s prijatelji, ki so nad Slovenijo zelo navdušeni. Eden je od njega tokrat po dobri ceni kupil paramotor, sam ima zdaj že novejši, močnejši agregat, ki nosi njegovo skoraj stokilogramsko atletsko telo. »In velike možgane,« se je pošalil in že oziral v nebo, kjer so se umirjale sapice za večerni polet.