FOTO: Cela amfora le ena, zavrženih in razbitih veliko

V slovenskem morju se v zadnjih desetletjih ne zgodi pogosto, da bi naleteli na amfore ali druge pomembne antične najdbe. Prav to pa se je nedavno zgodilo na območju Fizin med Bernardinom in skladišči soli. Resda gre le za en lepo ohranjen primerek antične afriške amfore in nekaj ostankov zdrobljenih, je pa to dokaz, da se pod debelim slojem mulja na morskem dnu skriva še precej antičnih ostalin.

Čeprav so večino vidnih artefaktov okoli antične ribogojnice in pristana na tem območju z morskega dna potapljači pobrali že med letoma 1962 in 1964, pa gre letošnja podvodna arheološka izkopavanja šteti za ena najzahtevnejših in največjih doslej. Potapljači so se s podvodnimi sesalci (pravijo jim mamutke) namreč zarili globoko v mulj, ki se je na morskem dnu nabiral več kot 1500 let od propada antičnega pristana in ribogojnice.

Zaradi načrtovanega podaljšanja pomola in postavitve novih vadbenih naprav ob čolnarni fakultete za pomorstvo in promet so podvodni arheologi dobili nalogo, da temeljito raziščejo skoraj 170 kvadratnih metrov veliko območje južno od omenjenega pomola. Čeprav so na najpomembnejšo najdbo, to je del lesenega jambora antične ladje iz 4. stoletja našega štetja, naleteli že pred enim letom ob sondiranju terena, jim je s previdnim sesanjem mulja tudi v minulih dveh mesecih uspelo odkriti nekaj vrednih najdb.

Konec oktobra so s kovinsko mrežo, razdeljeno v 42 kvadrantov (2X2 metra), najprej zamejili izkopna polja, nato pa že v prvem tednu globinskih raziskav z mukotrpnim sesanjem naleteli na ohranjeno ustje in ročaj amfore ter nekaj fragmentov antične keramike. Skupaj so ga odstranili kar 200 kubičnih metrov. Novembra jim je v pred vetrom sicer dobro zaščitenem pristanišču ponagajal močan jugo in so morali zaradi razburkanega morja in nikakršne vidljivosti potapljanje za kratek čas tudi ustaviti. Ko se je polegel, pa so začeli odkrivati glinene antične uteži za ribiške mreže in celo novoveško glineno tarčo, ki je kot odpadek končala v morju.

Vrhunska najdba

Vrhunec se je zgodil 17. novembra, ko so naleteli na več kot 2000 let staro in približno 80 centimetrov dolgo afriško amforo. Ta je bila skoraj cela, saj ji je manjkal le odlomljen trn. Po vsej verjetnosti je bilo v njej najprej vino ali olje, pozneje pa so jo uporabili za shranjevanje katere od fermentiranih ribjih omak iz antičnega obrata za predelavo rib v Fizinah. To so zatem očistili, na nadaljnje analize pa bo čakala v slani vodi. Decembra so našli še ustje vrča za vodo iz mlajšega rimskega obdobja, zanimiv pa je tudi leseni kol za privez, ki pod vodo štrli iz mulja in nakazuje, da so tam že v antiki tik ob ribogojnici privezovali čolne. V množici artefaktov, med katerimi so poleg amfor in antične keramike tudi drugi rimskodobni ostanki, pa so prevladovali odpadki, ki so jih, podobno kot v poznejših obdobjih, naši predniki metali v morje.

Naporno delo

Medtem ko arheologi na kopnem velikokrat trpijo zaradi mukotrpnega dela v hudi vročini ali ostrem mrazu, pa so morali podvodni arheologi v izjemno toplem morju za ta letni čas (najprej je imelo 17, zdaj pa 12 stopinj Celzija) v potapljaških oblekah lebdeti na morski gladini, da ne bi s plavutmi kalili morja, nato pa previdno ravnati s sesalno cevjo oziroma lopatkami, da ne bi dvigovali mulja. Kot je razvidno s fotografij, ki jih objavljajo na facebook strani Zavoda za podvodno arheologijo, so potapljači, ki se vseskozi menjajo, od številnih potopov že močno utrujeni in so najbolj veseli razsoljevanja v velikih škafih s sladko vodo na kopnem. A ne za dolgo, saj jih pred koncem dneva čaka še čiščenje in sortiranje odkritih arefaktov.

Dozdajšnje raziskave

V pogovoru z nekdanjim podvodnim arheologom in predavateljem s filozofske fakultete v Ljubljani ­Andrejem Gasparijem, ki je nekdaj sam raziskoval to območje, zdaj pa raziskave le strokovno spremlja, smo izvedeli, da že ostanki amfor, odkritih le pol metra pod odkopanimi sedimenti in muljem, kažejo, da je bil tam večji pristaniški kompleks, kot so lahko domnevali ob raziskavah ribogojniškega kompleksa pred skladišči soli leta 1963 in 1964 in potem še leta 2005 in 2006. In da ga dobro ohranjeni ostanki ladij, keramike, orodja, ladijske in ribiške opreme ne presenečajo. Veliko se jih je ohranilo zato, ker jih je v več stoletjih prekril debel sloj mulja, poleg tega so bili pod vodo. Morska gladina se je od antike dvignila (oziroma se je tudi dno znižalo) za poldrugi meter.

Zgodovina območja

Ali bo celih amfor še več ali pa so jih večino pobrali že pred dobrimi 50 leti, je težko napovedovati, saj se izkopavanja približujejo koncu, novih poročil o njih pa vsaj v zadnjih dneh ni. Nam pa je Gaspari povedal, da so v antiki na območju Fizin Rimljani imeli ribogojnico z dvema bazenoma za hrambo ulovljenih in zatem gojenih orad, brancinov in cipljev neposredno ob obali, kar se najlepše vidi iz aeroposnetkov, saj sta bazena zdaj potopljena. Po njegovih podatkih tudi zato, ker so del bazenskega zidovja uničili morski valovi (mnogo plošč iz kalkarenita – trdnejšega fliša – leži na morskem dnu), del pa so jih po propadu ribogojnice uporabili poznejši prebivalci za gradbeni material. Predvideva, da je zid zdaj le pol toliko visok, kot je bil nekdaj.

Nedaleč so bili najverjetneje še obrati za soljenje rib in pripravo ene od rimskih specialitet iz fermentiranih rib (razne smrdljive omake in soljene ribe). To nakazujejo velike količine odlomkov transportnega posodja afriškega in vzhodnomediteranskega izvora ter dostopnost soli, ki so jo najbrž v plitvinah piranskih solin pridobivali že v antiki. To so potrdile tudi raziskave rimskega pristaniškega kompleksa leta 2004 in 2005 v sklopu evropsko podprtega projekta podvodnih raziskav ob asistenci Pomorskega muzeja Sergeja Mašere iz Pirana. Ostanke rimske arhitekture so zatem našli še leta 1998 ob gradnji bencinske črpalke, na pobočju nad njo pa je bil odkrit tudi večji antični objekt z vodnjakom in kanalom, ki je vodil do ribogojnice, kjer so za potrebe ribogojstva mešali morsko in sladko vodo. V tem severnem delu Portoroške drage, ki je eden najzatišnejših v našem morju, pa je bilo poleg sidrišča za ladje med obema vojnama še vojaško hidroaviacijsko pristajališče.

Obdelava najdb

Arheolog Matej Draksler je povedal, da bodo predmete predali Pomorskemu muzeju Piran, prve analize izkopanih ostalin bodo predstavili čez dva meseca, končno poročilo pa lahko pričakujemo šele čez dve leti. Ker bodo tokrat pregledali le delček morja, bodo še neraziskana območja Fizin raziskovali tudi ob naslednjih posegih v morje. Najbrž že kmalu prihodnje leto, ko bodo nadzirali dela ob predvidenem podaljšanju pomola in poglabljanju morja vzdolž njega. Ali bodo artefakti kdaj predstavljeni v bližnjih skladiščih soli, kjer bi bilo dovolj prostora za stalno muzejsko zbirko, pa bo najbrž odvisno predvsem od lokalnih oblasti in ne le piranskega muzeja.