UNESCOVA DEDIŠČINA
Evropska Amazonka se zdaj vije tudi po slovenskih porečjih
Biosferni rezervat petih držav se je povečal s slovensko Muro, kar pomeni še več aktivnosti za domačine in turiste ter težjo industrijsko invazijo.
Odpri galerijo
V naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje. FOTO: Aleksander Koren
Konec julija je Unesco na letni konferenci v Indoneziji potrdil tudi 29 tisoč hektarjev poplavne ravnine ob reki Muri za biosferni rezervat. Razširjeni del evropske Amazonke se zdaj razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje in je že del mreže območij Natura 2000. Porečje pokriva tudi največji slovenski poplavni gozd in je bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči redkih ptic.
Namen biosfernih rezervatov je okrepiti povezavo med ljudmi in naravo ter omogočiti finančne koristi za ljudi, ki na takem območju živijo, bodisi skozi trajnostni turizem in ne nazadnje tudi z izvajanjem projektov, ki jih financira EU. Ob zaokroževanju biosfernega rezervata se že izvajajo konkretni projekti za naravo in ljudi v skupni vrednosti 14 milijonov evrov in sofinancirani tudi iz Evropske unije. Razen pozitivnih posledic novega naziva v tem delu Slovenije Leon Kebe iz Svetovne organizacije za naravo (WWF) ne vidi.
»V biosfernem rezervatu so dovoljene vse rekreativne dejavnosti. Še več, lokalni prebivalci in obiskovalci so več kot dobrodošli, da kar največ časa preživljajo ob reki. Podpiramo vse, ki se želijo ukvarjati z ribolovom, raftingom, s kajakaštvom, kolesarstvom. Cilj samega biosfernega rezervata sta namreč trajnostna raba naravnih virov in ohranjanje narave,« poudarja Kebe, ki sodeluje tudi pri revitalizaciji odsekov reke, s čimer bodo poustvarili nove habitate in prostor za ljudi, da bi celostno doživeli pokrajino.
Že leta 2016 je ministrstvo za okolje in prostor uspešno zbralo vso potrebno dokumentacijo in nominiralo Murino porečje za biosferni rezervat Unesca.
Svetovna organizacija za naravo (WWF) je do zdaj pod okriljem Unesca zaščitila že 850 tisoč hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi.
Občine porečja Mure, Drave in Donave sodelujejo od leta 2017 pod okriljem iniciative coopMDD, zadruga Mura-Drava-Donava, z namenom uresničevanja zastavljenih skupnih ciljev in čezmejnem varovanju narave. FOTO: Aleksander Koren
Namen biosfernih rezervatov je okrepiti povezavo med ljudmi in naravo ter omogočiti finančne koristi za ljudi, ki na takem območju živijo, bodisi skozi trajnostni turizem in ne nazadnje tudi z izvajanjem projektov, ki jih financira EU. Ob zaokroževanju biosfernega rezervata se že izvajajo konkretni projekti za naravo in ljudi v skupni vrednosti 14 milijonov evrov in sofinancirani tudi iz Evropske unije. Razen pozitivnih posledic novega naziva v tem delu Slovenije Leon Kebe iz Svetovne organizacije za naravo (WWF) ne vidi.
»V biosfernem rezervatu so dovoljene vse rekreativne dejavnosti. Še več, lokalni prebivalci in obiskovalci so več kot dobrodošli, da kar največ časa preživljajo ob reki. Podpiramo vse, ki se želijo ukvarjati z ribolovom, raftingom, s kajakaštvom, kolesarstvom. Cilj samega biosfernega rezervata sta namreč trajnostna raba naravnih virov in ohranjanje narave,« poudarja Kebe, ki sodeluje tudi pri revitalizaciji odsekov reke, s čimer bodo poustvarili nove habitate in prostor za ljudi, da bi celostno doživeli pokrajino.
Reka Mura je izrednega pomena tudi za migratorne vrste, kot sta kečiga in sulec, saj imajo tako prosto pot prek Drave v Donavo. FOTO: Aleksander Koren
Biosferni rezervat ob Muri podpirajo 13 občin, Ministrstvo za okolje RS in Zavod RS za varstvo narave.
Navadno se biosferni rezervati razglasijo na že obstoječih zavarovanih ali varovanih območjih, kar se je zgodilo tudi pri nas. Območje Biosfernega rezervata Mura se prekriva z območji Nature 2000, ki že imajo predviden režim varstva.
V naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje. FOTO: Aleksander Koren
