Državna razstava: navdušila tudi kruh z aronijo in ogljem (FOTO)
Bela Cerkev, lučaj od Šmarjeških Toplic, je bila te dni v znamenju kruha. Kar 132 hlebcev so prinesli v ta dolenjski kraj iz vse Slovenije, saj je bilo tu že 12. državno ocenjevanje kruha. Trije sodelujoči so dobili najvišje ocene: Klavdija Turk s prazničnim belim kruhom in Maj Ferkolj sta dobila oceno 79,83, tik za njima pa je bil Jože Senegačnik z žegnanjskim kruhom.
Velika dvorana Hiše žive dediščine je bila premajhna za vse, ki so se udeležili zaključne prireditve, na kateri se je bilo mogoče preizkusiti tudi v peki vinjevrške pogače, ki jo že kakšno desetletje pečejo zagnane članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev in je tu jed dobrodošlice, združuje pa dve za te kraje značilni sestavini: orehe in ajdo.
Sodelovali tudi vrtci
»Letos sem ocenjevala kruh skupine E, torej tiste, kjer je največ dodatkov. Veliko je bilo bučnih kruhov, ocenjevali smo špinačnega, čemaževega, špargljevega in porovega. Presenetil je kruh z ogljem. Ta je izredno zdrav, mogoče je kakšno točko izgubil pri obliki, ker je testo s tem dodatkom verjetno težje zamesiti, ampak bil je čudovit, rahel in izrednega okusa, nad njim smo bili zelo presenečeni. Zelo nas je navdušil tudi brezglutenski kruh, ki je bil izredno visok; narediti tak kruh iz takšnega testa je že prava umetnost,« je nekaj vtisov z ocenjevanja strnila Elizabeta Verščaj, sicer predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev. Najbolj jo je razveselilo, da so kruh pekli tudi kar štirje vrtci.
»Rezultati ocenjevanja dokazujejo visoko kakovost pri pripravi in peki kruha, ki se prepleta s tradicijo in znanjem naših babic in ker so znali udeleženci v svoj kruh vnesti dediščino preteklosti, vendar mu dodati tudi inovativne in moderne dodatke. Kruh je dobrina, brez katere ne mine dan, in ravno zato si v društvu prizadevamo, da bi mu vrnili in ohranili pomen, ki ga je vedno imel za naš narod in da bodo to tradicijo znali nadaljevati tudi naši vnuki,« je zaključila Verščajeva.
132 hlebcev so prinesli.
Najbolj sta izstopala dva kruha. Najprej je tu praznični z aronijo, ki ga je za 13-mesečnega Maja spekla njegova babica Danica Ferkolj iz šentjernejskega društva kmetic. »Kruh sem spekla iz moke tip 400, kilogramu moke sem dodala 100 gramov mlete aronije. Doma namreč gojimo aronijo, imamo 180 sadik, zato sem se odločila, da jo dodam kruhu,« je povedala Danica. Enako število točk je dobil praznični kruh 25-letne Klavdije Turk iz Šmarjete. Ker se podelitve zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti, je prišel v Belo Cerkev njen oče Janez Turk, tudi njen mentor peke.
Učili smo se tako, da je testo dovolj zgneteno oziroma sklofano takrat, ko ti gredo potne kaplje s čela.
»Tokrat sva pripravila praznični kruh, ki ga že od nekdaj pečemo za praznike in ob različnih dogodkih. Pripravimo ga iz boljšega testa, skoraj tako dobrega kot za krofe. Se je pa Klavdija že od malega učila peke in mi pomagala pri pripravi testa za kruh, krofe, pletenice ali potice,« je povedal Janez, kuhar po poklicu, ki je že 27 let vodja kuhinje v osnovni šoli v Škocjanu. Poudaril je, da testo vedno gnete z rokami. In ko ga vprašamo, koliko časa je treba gnesti, odgovori diplomatsko: »Učili smo se tako, da je testo dovolj zgneteno oziroma sklofano takrat, ko ti gredo potne kaplje s čela. Prvič testo fino preklofam s kuhalnico, po eni uri vzhajanja ga pa še pregnetem.«
Še vedno nekaj napak
Od 132 kruhov jih je kar 88 dobilo zlato priznanje, 36 je bilo srebrnih, 6 bronastih in dve zahvali. »Člani komisije smo bili enotni, da je kakovost zelo na visokem nivoju, kar se odraža tudi v ocenah in priznanjih, kljub temu pa smo opazili nekaj napak,« je navedel Drago Košak, predsednik ocenjevalne komisije, v kateri so sodelovali še Berta Grmek, Cvetka Lavrič, Blaž Košak, Valerija Pureber, Anica Oblak Janko, Anica Pajer, Elizabeta Verščaj in Janez Turk. Nekaj je bilo preslanih ali pa so bili premalo slani, eni so imeli vodni obroč ali so bile opazne grudice moke.
»Nekateri hlebci so bili preveč pečeni, kar je čutiti v vonju in okusu, pri takšnem kruhu je skorja predebela in zapečena, hkrati pa se tvori akrilamid, ki je rakotvoren. Pri prazničnih kruhih je bilo pri nekaj vzorcih čutiti vonj in priokus po praških, komisija pa opozarja tudi, da moramo biti previdni pri izbiri nekakovostnih surovin, tako se kaj hitro zgodi, da uporabimo žarka semena. Prav tako moramo biti pozorni pri praženju čebule za kruh, da ni preveč pražena oziroma zažgana,« je napake povzel Košak. Cvetka Lavrič z novomeškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda je opozorila na zavedanje, kako pomembna je čim večja stopnja samooskrbe v Sloveniji z zdravo lokalno pridelano in predelano hrano na naših kmetijah, zato se na Kmetijsko-gozdarskih zavodih v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije trudijo, da o pomenu te čim bolj ozavestijo potrošnike. »Na kakovost pridelanih krušnih izdelkov in ostale hrane ne vpliva samo način pridelave žit, ampak tudi način predelave. Številni potrošniki se niti ne zavedajo, kako velika je lahko razlika med krušnimi izdelki, ki so pridelani na kmetijah iz najbolj kakovostnih lokalnih žit na tradicionalen način v primerjavi z industrijsko izdelavo krušnih izdelkov, ki so narejeni po večini iz poceni moke in ostalih sestavin. Te sestavine so večkrat vprašljive kakovosti, poleg tega pa so osnovnim sestavinam dodani številni aditivi, kot so umetna sladila, kemična rahljalna in vzhajalna sredstva, aditivi za izboljšanje lepka, za podaljšanje svežosti izdelkov, za podaljšanje trajnosti in še bi lahko naštevali. Skrb pridelati čim bolj kakovostno in zdravo hrano, ohranjati rodovitno zemljo ter prenašati znanja in izkušnje našim otrokom je skrb vseh nas,« je dejala Lavričeva.
In ker gresta kruh in vino z roko v roki, so se prireditvi pridružili vinogradniki Vinji Vrh - Bela Cerkev in ob tej priložnosti podelili pet najvišjih priznanj z lokalnega ocenjevanja. Najboljši cviček je že trikrat zapored pridelal Vlado Turk, Marko Borsan je dobil priznanje za dolenjsko belo, družina Peterlin za rose, Kmetija Karlovček pa za modro frankinjo in belo zvrst.
