Dokler smo v šoli, še gre, nato pa na dediščino pozabimo
Vse to je naša dediščina. Dediščina, ki ne pozna barve in je del vseh nas; in naša.
Odpri galerijo
Krkavčanski kamen FOTO: IGOR MALI
Pred dvema letoma smo praznovali leto raznolikosti kulturne dediščine na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Potekalo je pod geslom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta maja 2017 na predlog Evropske komisije leto 2018 razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, da bi čim več ljudi spodbudili k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter povečali pripadnost skupni evropski družini ter okrepili zavedanje o naši izjemni skupni kulturni dediščini in vrednotah, ki jih predstavlja dediščina. Poudarek je bil tudi na pomenu, ki ga ima kulturna dediščina za družbo kot gibalo kulturne raznolikosti, medkulturnega in medgeneracijskega dialoga. Pa smo se res začeli zavedati naše dediščine?
Mnenja o tem so različna. Nekateri dajejo roko v ogenj, da ne, drugi so prepričani o nasprotnem. Kot kažejo odgovori sodelujočih v naši tokratni spletni anketi na www.slovenskenovice.si, bi lahko rekli, da je nekako večinsko prepričanje, da dokler gulimo šolske klopi, našo dediščino še nekako poznamo, nato pa vedno manj.
In tako nas vedno manj pozna, npr. Krkavčanski kamen, neizglajen kamniti megalit, ki stoji blizu kraja Krkavče v slovenski Istri. Ali pa sotesko na severnem pobočju Plešivca, ki ji pravijo Šoder graben. Koliko pa nas pozna Veštrski mlin ob reki Sori v Škofji Loki, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena že 14 let?
Vse to je naša dediščina. Dediščina, ki ne pozna barve in je del vseh nas; in naša.
Zgolj tisto, ki jih imamo pred nosom 22 %
bolj poznamo znamenitosti v Egiptu kot v Sloveniji 18 %
dokler gulimo šolske klopi, še gre 32 %
Smo med narodi, ki znajo ceniti dediščino 28 %
bolj poznamo znamenitosti v Egiptu kot v Sloveniji 18 %
dokler gulimo šolske klopi, še gre 32 %
Smo med narodi, ki znajo ceniti dediščino 28 %
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta maja 2017 na predlog Evropske komisije leto 2018 razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, da bi čim več ljudi spodbudili k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter povečali pripadnost skupni evropski družini ter okrepili zavedanje o naši izjemni skupni kulturni dediščini in vrednotah, ki jih predstavlja dediščina. Poudarek je bil tudi na pomenu, ki ga ima kulturna dediščina za družbo kot gibalo kulturne raznolikosti, medkulturnega in medgeneracijskega dialoga. Pa smo se res začeli zavedati naše dediščine?
Mnenja o tem so različna. Nekateri dajejo roko v ogenj, da ne, drugi so prepričani o nasprotnem. Kot kažejo odgovori sodelujočih v naši tokratni spletni anketi na www.slovenskenovice.si, bi lahko rekli, da je nekako večinsko prepričanje, da dokler gulimo šolske klopi, našo dediščino še nekako poznamo, nato pa vedno manj.
Vedno. Delu čast in oblast! 43 %
To je čas za piknike. 21 %
Veselim se budnice pihalnega orkestra. 8 %
Praznik dela je preživet. 28 %
To je čas za piknike. 21 %
Veselim se budnice pihalnega orkestra. 8 %
Praznik dela je preživet. 28 %
In tako nas vedno manj pozna, npr. Krkavčanski kamen, neizglajen kamniti megalit, ki stoji blizu kraja Krkavče v slovenski Istri. Ali pa sotesko na severnem pobočju Plešivca, ki ji pravijo Šoder graben. Koliko pa nas pozna Veštrski mlin ob reki Sori v Škofji Loki, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena že 14 let?
Posebno tiste, ki so spomin na čase NOB. 24 %
Bližje so mi pomniki v Kočevskem rogu. 5 %
Prisegam na spomenik spravi vseh Slovencev v Ljubljani. 4 %
Prav je, da spomeniki so. A raje gledam v prihodnost. 67 %
Bližje so mi pomniki v Kočevskem rogu. 5 %
Prisegam na spomenik spravi vseh Slovencev v Ljubljani. 4 %
Prav je, da spomeniki so. A raje gledam v prihodnost. 67 %
Vse to je naša dediščina. Dediščina, ki ne pozna barve in je del vseh nas; in naša.
