Diši po čokoladi, stane 250.000 evrov

Danes sem prinesel oblačila, ki jih večina Japoncev nima priložnosti v živo niti videti, kaj šele jih prijeti v roke oziroma obleči.« S temi besedami je več kot 50 obiskovalcev v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani v torek zvečer nagovoril Nobuaki Tomita, japonski stilist in svetovno znani oblikovalec japonskih tradicionalnih oblačil kimono, preden jim je predstavil šest svojih vrhunskih kreacij. Javne predstavitve o tradiciji nošenja kimona na Japonskem se je udeležil tudi novi japonski veleposlanik v Sloveniji Masaharu Jošida, ki je bil hkrati pokrovitelj dogodka.

Med občinstvom so bile predvsem ženske vseh starosti, moških radovednežev oziroma ljubiteljev tradicionalnih oblačil pa le za vzorec. Medtem ko so se prve pulile za to, katera bo najhitreje dvignila roko in bila izbrana kot model za prikaz oblačenja kimona, je moral Tomita za edino moško kolekcijo sramežljive moške pozvati kar trikrat, preden se je eden le ojunačil in stopil na veliko in mehko preprogo. Vsak model je moral sezuti čevlje in prek svojih obuti bele nogavice s posebnim izrezom za palec. Mojster pa je pred začetkom predstave sezul japonke in ves čas svoje modele oblačil bosonog. Kot je pojasnil, je tak higienski protokol nujen, saj gre za unikatne kreacije, ki so kot umetniška dela vredna po več sto tisoč evrov. Čeprav se kimono lahko tudi pere, je postopek zelo zapleten.


Najprej je bila na vrsti 50.000 evrov vredna kreacija v slogu Ginzo (predel Tokia), ki jo je Tomita razstavil tudi v New Yorku. Med oblačenjem posameznih plasti raznobarvnega blaga in pasov smo izvedeli, da lahko posamezni ženski kimono sestavlja celo 17 slojev blaga. Vrednost kimona je odvisna od uporabljenih materialov, ali je bilo stkano ročno ali strojno, koliko blaga je bilo uporabljenega (včasih je potrebnega tudi 13 in več metrov fine svile, satena, bombaža ali drugih tkanin). Ne nazadnje je seveda zelo pomembno tudi, kdo ga je oblikoval.


Med občinstvom je največ občudovanja požel kimono z vonjem po čokoladi. Da je mojster našel pravo razmerje med čokolado in barvili, da je dišeča barva postala obstojna in se ni razmazovala ali razdišala, je Tomita, kot je dejal v zanosu, naredil kar 100 napak, preden mu je uspelo. Zdaj je prepričan, da lahko ta kimono tudi pereš, vonj po čokoladi pa ne bi izginil prej kot v dveh letih. Njegova posebnost je tudi v tem, da so različno obarvani vzorci v 3D-tehniki. Zato ni čudno, da je vreden kar 250.000 evrov.

Za kimono, imenovan Točidi, je mojster uporabil kar 15 kilogramov posebnih japonskih jagod (ena stane od 13 do 15 evrov), pri čemer se je pošalil, da jih je polovica končala v njegovem želodcu, in ne na tkanini. Končne cene ni razkril, je pa povedal, da je samo material vreden več kot 200 tisočakov.


Edini moški kimono, ki ga je naredil za tradicionalne japonske gledališke predstave tipa kabuki, pa je bil v nasprotju z ženskimi občutno preprostejši. Manj je barv, slojev (po navadi jih je pet) in umetelnih vzorcev, kar pa ni veljalo za vrhnji del modrega oblačila z lepim belim umetniškim vzorcem. Ta kimono, ki je namenjen igri, je nosil tudi znameniti japonski igralec Ken Vatanabe. Podobne pa so včasih nosili predvsem samuraji in premožnejši veljaki.

Zatem je predstavil še z zlatom vezen kimono, narejen za revijo Discover Japan, katerega vrednosti pa ni razkril, saj ima tako močno simbolno vrednost, da cena niti ni pomembna. Veliko pa pove že to, da ga je delal kar dve leti.

Za konec oziroma vrhunec večera je prikazal še več sto tisoč evrov vreden ženski kimono v svetlejših barvah japonske češnje, kakršne so nosile žene šogunov oziroma najpomembnejše ženske na cesarskem dvoru. Njegova posebnost je, da so zanj uporabili naravne barve, ki so izjemno redke in jih je težko pridobiti. Še posebno je izstopalo vrhnje večbarvno prekrivalo z več deset različnimi izvezenimi vzorci in simboli.