POROČILO
Črna napoved Arsa: vročina, suša, poplave, pomanjkanje vode ...
Slovenija podnebnim spremembam ne bo ubežala.
Odpri galerijo
Temperatura se lahko do konca stoletja dvigne tudi za več kot štiri stopinje Celzija. FOTO: Getty Images/iStockphoto
LJUBLJANA – Agencija RS za okolje (Arso) je pripravila podnebne projekcije za temperaturo, padavine in hidrološke spremenljivke do konca 21. stoletja za Slovenijo.
Povprečna temperatura zraka se je med letoma 1961 in 2011 pri nas dvignila za 1,7 stopinje Celzija. Naraščanje temperature zraka se bo v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je zelo odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. V primeru optimističnega scenarija bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 stopinje, v primeru pesimističnega scenarija pa za približno 4,1 stopinje.
Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V primeru optimističnega scenarija se bo število vročih dni povečalo za približno šest dni, v primeru pesimističnega scenarija pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.
Skladno z rastjo temperature zraka se bo v Sloveniji do konca stoletja nadaljevala tudi rast izhlapevanja. V primeru optimističnega scenarija bo porast referenčne evapotranspiracije v mejah njene naravne spremenljivosti, v pesimističnem pa za približno 16 odstotkov.
Količina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do 20 odstotkov. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 odstotkov več zimskih padavin.
Kazalniki, s katerimi merijo izjemne padavine kažejo, da se bosta povečali tako jakost kot tudi pogostost izjemnih padavin, povečanje pa bo najizrazitejše v primeru pesimističnega scenarija izpustov.
Celotno poročilo lahko preberete tukaj.
Povprečna temperatura zraka se je med letoma 1961 in 2011 pri nas dvignila za 1,7 stopinje Celzija. Naraščanje temperature zraka se bo v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je zelo odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. V primeru optimističnega scenarija bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 stopinje, v primeru pesimističnega scenarija pa za približno 4,1 stopinje.
Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V primeru optimističnega scenarija se bo število vročih dni povečalo za približno šest dni, v primeru pesimističnega scenarija pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.
Skladno z rastjo temperature zraka se bo v Sloveniji do konca stoletja nadaljevala tudi rast izhlapevanja. V primeru optimističnega scenarija bo porast referenčne evapotranspiracije v mejah njene naravne spremenljivosti, v pesimističnem pa za približno 16 odstotkov.
Pomanjkanje vode
Šestdesetdnevni vodni primanjkljaj se bo v zmerno optimističnem scenariju v primerjavi z obdobjem 1981–2010 povečal le v sredini stoletja, v poletnem in jesenskem času, do 70 milimetrov. V pesimističnem scenariju izpustov se bo primanjkljaj povečal šele ob koncu stoletja, prav tako poleti in jeseni, ko bodo spremembe ponekod tudi večje od 70 milimetrov.Količina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do 20 odstotkov. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 odstotkov več zimskih padavin.
Kazalniki, s katerimi merijo izjemne padavine kažejo, da se bosta povečali tako jakost kot tudi pogostost izjemnih padavin, povečanje pa bo najizrazitejše v primeru pesimističnega scenarija izpustov.
Celotno poročilo lahko preberete tukaj.
