Cepivo razvijajo tudi Slovenci

Eden od načinov, kako ne zboleti, so cepiva. Z njihovo pomočjo je marsikatera bolezen izkoreninjena, obvladljiva – če je precepljenih vsaj 60 odstotkov ljudi, virus ne more povzročati izbruhov –, a za sedanjo nadlogo, koronavirus, ki povzroča covid-19, vakcine še ni. Znanstveniki z vsega sveta se trudijo, da bi jo čim prej dobili. V razvoj cepiva so se, kot smo že pisali, vključili tudi slovenski znanstveniki, in sicer Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (COBIK) v sodelovanju s slovenskimi in tujimi podjetji, raziskovalnimi inštituti in univerzami. Sporočili so, da je glavni cilj konzorcija razvoj platforme, ki bo omogočila hitro pripravo cepiv ob pojavu podobnih epidemij.

 

---

Vse najnovejše novice o koronavirusu najdete tukaj.

---

COBIK je pridobil zasebna sredstva za razvoj cepiva proti covid-19 in razvoj platforme, ki bo omogočala hiter odziv in stalno prilagajanje ob morebitnih pojavih novih virusov. Začetna investicija v razvoj znaša en milijon evrov, kar bo dovolj, da preverijo tehnologijo in dobijo prve rezultate. Stroški razvoja so izjemno visoki, a ocenjujejo, da bodo po prvi fazi pridobili podporo novih partnerjev, kar bo omogočilo nadaljevanje dela. Učinkovitost cepiv v razvoju v tem trenutku ni znana, hkrati pa je mogoče, da bodo za zaščito pred virusi potrebna različna. Razvoj cepiva bo temeljil na neinfektivnih nanodelcih in gradil na inovativnih tehnologijah za proizvodnjo in analitiko cepiv ter virusnih vektorjev, je dejal direktor COBIK dr. Matjaž Peterka. Razvoj cepiva lahko traja manj kot leto dni do nekaj let, a bodo iskali možnost testiranja, ki bo čim krajše, dodaja. »O tem odločajo regulatorne agencije, na katere nimamo vpliva. Lahko pa klinične poskuse realiziramo v državah, ki omogočajo pospešeno registracijo.«


V ZDA so že začeli preizkušati cepivo proti virusu, ki je od decembra lani, ko je izbruhnil na Kitajskem, do danes zajel ves svet. Ker temelji na že obstoječi tehnologiji, ga bodo preizkušali na ljudeh: ne povzroča bolezni covid-19, vsebuje neškodljivo genetsko kodo virusa, ki so jo znanstveniki naredili v laboratoriju, vakcina pa bo, upajo, spodbudila imunski sistem organizma, da se bo lažje boril proti pravi okužbi. Cepili so štiri prostovoljce, dobili so različne odmerke cepiva, skupno bodo cepljeni dvakrat, v razmiku 28 dni. A minili bodo meseci, preden bomo vedeli, ali je cepivo učinkovito, in če bo, bo potrebnih vsaj 18 mesecev, da bo javno dostopno.

Prototip cepiva so začeli testirati tudi ruski znanstveniki, najbolj učinkovito nameravajo predstaviti junija, sporočajo.

Prekuženost ni dobra taktika

Prekuženost, torej dovolj veliko število obolelih, ki postanejo potem imuni proti virusu, se ne zdi dobra taktika, saj, kot pravijo strokovnjaki, bi za to potrebovali dve leti, virus pa bo, če bo obstal in se pojavil prihodnje leto, spet zahteval veliko obolelih in tudi življenj. Vprašanje je še, ali bi imunost, odpornost trajala. Za koronavirusom, ki povzroča navadni prehlad, lahko zbolimo vsako leto, in to nekajkrat letno! Obstaja še tretja možnost, in sicer popolnoma spremenjeno vedenje, zaradi katerega bo prenos virusa majhen, skorajda ničen. To pa vključuje ukrepe, s katerimi se v teh dnevih spopadamo Slovenci, torej osamitev, vzdrževanje socialne distance.


No, medtem z druge strani sveta sporočajo, da so odkrili, kako se imunski sistem odziva na koronavirus oziroma se proti njemu bori. Raziskava avstralskih znanstvenikov, ki so jo objavili v publikaciji Nature, kaže, da si ljudje po covidu-19 opomorejo tako kot po preboleli gripi. Odkrili so štiri vrste imunskih celic, ki se borijo proti virusu. Znanstveniki z melbournskega inštituta Peter Doherty za infektologijo in imunologijo so v avstralski bolnišnici spremljali bolnico iz kitajskega Wuhana, ki je zbolela za koronavirusno boleznijo. Imela je blage do zmerne simptome, prej pa ni imela drugih zdravstvenih težav. Spremljali so celoten imunski odziv 47-letnice, ki je okrevala v dveh tednih. Tri dni preden se ji je začelo izboljševati zdravstveno stanje, so v njeni krvi našli posebne imunske celice, ki se ob podobnem času pred okrevanjem pojavijo tudi pri bolnikih z gripo.