Če januarja ni snega, ga april da
Poslovili smo se od toplega vremena. Konec tedna je zaznamovalo deževje, padlo je od 30 do 100 mm padavin, najmanj na Obali – okrog 20 mm, nad 100 mm pa v Julijcih, na Kobariškem in v okolici Snežnika. Meja sneženja je bila na začetku poslabšanja vremena kar visoko, nad 1600 metri, tudi v sredogorju je marsikje deževalo.
Ponekod se je ob koncu poslabšanja vremena meja sneženja približala nižinam, a so takrat padavine že slabele. Belo se je obarvalo sredogorje, visokogorje pa je dobilo zajetnejšo pošiljko snega. Osmega januarja na Kredarici debelina snežne odeje meri 277 cm, na Kaninu 161 cm, 60 cm na Voglu, v Ratečah 20 cm, v Miklavžu na Gorjancih 10 cm, po nekaj centimetrov so ponekod dobile tudi nižine. Končno se je ohladilo, jutranje temperature so se spustile pod ledišče.
Sibirski mraz
Na severu Švedske so temperature padle celo pod –40 °C. V Nikkaluokti, mali vasi, naseljeni z domorodnimi Samiji na severu Švedske, so namerili –41,6 °C. Tudi vremenoslovci na Finskem poročajo o nizkih temperaturah, ki so se na splošno gibale med –20 in –30 °C. Val hladnega zraka iz Sibirije in arktičnega območja pa je zajel tudi zahodno Rusijo, pri čemer so temperature v Moskvi in na drugih območjih prav tako padle do –30 °C, kar je precej pod povprečjem za temperature na začetku januarja.
Tudi čez dan je bilo po nižinah marsikje pod ničlo.
Ohladitev dobrodošla za rastline
Pri nas je bila ohladitev dobrodošla, saj je več zaporednih tednov toplega vremena že začelo dramiti rastlinski svet. Ponekod je v zatišnih legah že začela cveteti leska, podobno kot lani, ko je v Ljubljani zacvetela že 7. januarja. Čas cvetenja leske je odvisen od lokacije, nadmorske višine, vendar na pojav cvetenja močno vplivajo vremenske razmere pozimi in zgodaj spomladi. Če je jesen pretopla, lahko na zaščitenih in sončnih legah cvetni prah na mačicah opazimo že decembra.
To potrjujejo tudi podatki biometeorološke prognoze. Meritve koncentracije peloda namreč kažejo, da je toplo vreme omogočilo razvoj posameznih socvetij najzgodnejših lesk, ki uspevajo na toplih legah, vendar so na merilnih postajah zaznali le nekaj pelodnih zrn. Ohladitev bo prezgodnji razvoj leske zaustavila, zato je pričakovati, da obremenitev s pelodom ne bo porastla. Na vrtovih so se že odpirali tudi prvi brsti forzicije, napeti so tudi brsti nekaterih drugih okrasnih rastlin. Na toplih legah so na plan že pokukale trobentice, kar vsekakor ni ugodno za vrhunec zime.
Pri nas je bila ohladitev dobrodošla, saj je več zaporednih tednov toplega vremena že začelo dramiti rastlinski svet.
7. januarja je zacvetela leska.
Hladno vreme je nujno tudi za sadne vrste zmernega podnebnega pasu, ki so razvile prilagoditev na hladno obdobje leta. Za normalen razvoj rodnih brstov potrebujejo obdobje z nizkimi temperaturami – dormanco. Nekatere sadne vrste lahko brez poškodb prenesejo temperature zraka, nižje od –30 °C. Odpornost sadnih vrst proti nizkim temperaturam je največja v endodormanci, v ekodormanci pa se odpornost hitro zmanjšuje.
Endodormanca je prvi del dormance, ko nizke temperature zraka, najbolj ugodne od 4 do 6 °C, zmanjšujejo koncentracijo zaviralcev rasti v brstih. Končana je, ko ti niso več prisotni. Takrat nastopi ekodormanca, obdobje, v katerem je rast omejena le še z neugodnimi okoljskimi razmerami. Velika nihanja temperatur v dormanci niso zaželena, saj povzročajo pokanje skorje, vej in debel. Nihanja temperatur ob koncu ekodormance pogosto privedejo tudi do pozebe brstov in cvetov. Če pa malo pobrskamo po pregovorih, ti opominjajo, da »če prosinca ni snega, ga mali traven (april) da«.
Ali pa: »V prosincu toplota, svečana mrzlota.« To se je izkazalo v nekaj preteklih letih, ko so po zgodnjem razvoju sadnega drevja sledile usodne spomladanske pozebe.
